Ko sosedovi napredujejo

Na Hrvaškem naj bi letos v turistično dejavnost vložili skoraj milijardo, 980 milijonov evrov. To je 15 odstotkov več kot v lanskem letu in kar 40 odstotkov več kot leta 2016. Od tega bodo 628 milijonov evrov vložili v hotele, počitniške kampe in v izboljšanje nastanitvenih zmogljivosti, 312 milijonov evrov pa v sprehajališča, plaže in potrebno infrastrukturo.

V poročilu Financial Timesa za obdobje 2017/2018 je bila Hrvaška po naložbah v turizem razglašena za sedmo državo na svetu, med 43 ocenjevanimi svetovnimi turističnimi območji pa je od organizacije Editors' Choice Award dobila posebno priznanje kot država, ki je dosegla največji napredek, kar zadeva izboljšanje turistične infrastrukture in kakovosti hotelskih namestitev.
O tem, da se naložbe v hotele še kako izplačajo, priča podatek, da imajo hrvaški hoteli s štirimi ali petimi zvezdicami v tem trenutku 99,2-odstotno zasedenost.



Med največjimi vlagatelji je že vrsto let Valamar, ki je v lasti Georga Eltza, moža, čigar dvorec v Nemčiji je bil upodobljen na bankovcu za tisoč nemških mark. Valamar je pred mesecem dni odprl Kinderhotel v Rabcu. To je že tretji tovrstni hotel na Hrvaškem in hkrati petdeseti Kinderhotel v Evropi. Gre za družinsko počitniško središče, vredno 67 milijonov evrov, v katerem je vse podrejeno otrokom – od postelj, kopalnic, plenic in zabave pa vse do bifeja, v katerem lahko malčki 24 ur na dan dobijo ustrezno hrano in pijačo. Valamar je do zdaj v hrvaški turizem vložil več kot 550 milijonov evrov – samo v letošnjem letu skoraj sto milijonov, v prihodnjem letu dni pa namerava v turistično dejavnost vložiti še nekaj več kot 80 milijonov evrov.

Kinderhotel v Rabcu, družinsko počitniško središče, v katerem je vse podrejeno otrokom. Foto Matija Djanješić/Cropix

Zvezdice in letni časi

Ob koncu leta bodo v Rovinju odprli nov Grand hotel Park s petimi zvezdicami. Stal bo na mestu starega hotela, ki so ga do tal porušili. V novi hotel so vložili 80 milijonov evrov, vlagatelj pa je družba Maistra. Ta deluje v okviru močne Ardis Grupe, ki se je po prodaji tobačnih poslov preusmerila v turizem in zavarovalništvo. Ko gre za Istro, je Plava laguna, v kateri sta zdaj združena poreška Plava laguna in Istra turist, vložila 35 milijonov evrov v Park resort in kamp AC Stella Maris, začela pa se je tudi obnova hotela Laguna park v Poreču. Čez leto dni nameravajo odpreti tudi hotel s petimi zvezdicami Four Seasons in naselje s 60 vilami na Hvaru, katerih skupna vrednost bo sto milijonov evrov. V Zadru bodo prihodnje leto odprli Hayat Regensy Zadar Makarska – hotelsko-stanovanjski kompleks s 115 stanovanji, vreden sto milijonov evrov. V Splitu gradijo Hotel Westgate Marriott. Gre za največjo hotelsko verigo na svetu. V splitski kompleks bodo vložili 67 milijonov evrov. V obnovo hotela Plat v Župi dubrovački, katerega gradnja se bo predvidoma končala leta 2019, so vložili 57 milijonov evrov.



Ruski vlagatelj Aleksej Frolov na Murterju gradi razstrupljevalni hotelski kompleks Aquamare laxio, vreden sto milijonov evrov. Veliko se pričakuje tudi od že uveljavljene turške Dogus grupe, ki je do zdaj v hotele in marine v Šibeniku, Zadru in Sukošanu vložila 350 milijonov evrov. Turki so z 11-odstotnim deležem že zdaj solastniki ACI – preostanek je v lasti države – in prav nič ne skrivajo, da si želijo ta delež povečati. Denar najbrž ne bo problem, saj je v Dogus grupo s 70 milijoni evrov pred kratkim vstopila Evropska banka za obnovo in razvoj. V zalivu Ilivka na Šolti načrtujejo gradnjo turističnega naselja, vrednega 120 milijonov evrov. Zemljišče je že skorajda v celoti odkupljeno, imajo 27 dovoljenj in soglasje območne skupnosti, vlagatelj pa je londonski Dolphin Capital Investo Limited prek družbe Azurna obala, ki jo vodi Miljenko Bijedić, sin tragično preminulega bivšega jugoslovanskega premiera Džemala Bijedića.

(Ne)soglasja

Prav soglasje območne skupnosti je pogosto usodno za uspeh posamičnih turističnih naložb. O tem med drugim priča obnova dubrovniškega hotela Belvedere, ki je bil v vojni leta 1991 popolnoma uničen. Po vrsti različnih zapletov je hotel na javni dražbi kupil ruski oligarh Viktor Vekselberg, ki ima v Dubrovniku vilo. Oligarh, čigar premoženje domnevno znaša 17 milijard dolarjev, namerava v hotel vložiti 150 milijonov evrov, kar bi glede na to, da ima hotel le 82 namestitvenih enot, znašalo po 1,7 milijona evrov za vsako enoto, to pa pomeni, da bi šlo v tem primeru za hotel s kar sedmimi zvezdicami. A gradnja se še vedno ni začela, ker se temu na vso moč upira območna skupnost. Ko se je ta končno le malo umirila, pa se je v vse skupaj vmešal še Unesco. Dubrovnik je namreč pod njegovo zaščito. Unesco tako že pol leta ovira gradnjo, to pa pomeni, da Belvederja najbrž ne bodo odprli leta 2020, kot so sprva načrtovali.

Obnovljeni hotel Belvedere v Dubrovniku naj bi imel kar sedem zvezdic. Foto Josip Bistrović/Cropix

Srd na Srđu

Še bolj se zapleta z največjo posamično turistično naložbo na Hrvaškem – naložbo v Golf na Srđu, ki naj bi na koncu znašala celo milijardo evrov, v prvi fazi pa 170 milijonov evrov. Odpor proti tej naložbi je prerastel v pravo politično gibanje, vlagatelj, Izraelec Aaron Frenkel, pa je celo vložil tožbo pri Mednarodnem arbitražnem sodišču v Washingtonu. Konec lanskega leta so iz vlade sporočili, da so odstranili še zadnje ovire, gradnja pa se kljub temu še vedno ni začela. Že štiri leta čakajo na gradbeno dovoljenje tudi ruski vlagatelji v Kuparih. Medtem jih je zapustil Ritz Charlton, vlada je zagrozila z razveljavitvijo koncesijske pogodbe, na koncu pa so spor le premostili. Vendar pa se gradnja ne more začeti, vse dokler ne bodo dobili gradbenega dovoljenja.



Včasih dobi odpor območne oblasti komične razsežnosti, kot na primer na Prviću, slikovitem otočku pri Šibeniku, ki je imel nekdaj 4000 prebivalcev, zdaj pa jih ima le še 200. Odpor proti gradnji hotela s 40 sobami in marine v vrednosti 12 milijonov evrov vodi Branimir Vlahov, na čelu tistih, ki se zavzemajo za gradnjo omenjenih objektov, pa je njegov brat Lino.
Odpor je, vsaj navzven, vedno motiviran z ekološkimi razlogi, saj se z gradnjo velikih počitniških središč nepovratno uničujejo naravne lepote. Za območne prebivalce bodo takšni objekti nedostopni, starejši se jim ne bodo mogli približati niti kot delovna sila, vprašanje pa je tudi, kaj bo ostalo od domače gostinske ponudbe, saj je gostje luksuznih hotelskih objektov prav gotovo ne bodo potrebovali. Privrženci naložb v turizem poudarjajo, da zgodbe o tem, da je objektov že zdaj preveč, ne držijo, saj imamo na celotni jadranski obali še vedno manj prenočitev, kot jih imajo, denimo, na Balearskih otokih. Svetovalna hiša Ernest&Young napoveduje, da se bo do leta 2022 v hrvaški turizem vložilo dodatnih 1,2 milijarde evrov.

V tem času se bo po vsej verjetnosti spremenila struktura vlagateljev. Vlagatelji zunaj Evrope, pri čemer gre predvsem za Rusko federacijo, Turčijo in Izrael, bodo sodelovali z 42 odstotki, s prav toliko odstotki se bodo v naložbe vključili hrvaški vlagatelji, evropski bodo sodelovali s 13 odstotki, tisti iz ZDA pa zgolj s tremi odstotki. V hrvaškem bruto domačem proizvodu znaša delež, ki ga ustvari turizem, že zdaj 20 odstotkov, kar je celo več, kot znaša delež turizma na Cipru (13 odstotkov) ali Malti (4,4 odstotka). Za primerjavo naj povemo, da znaša delež turizma v bruto domačem proizvodu v Italiji le 2,2 odstotka, v turistični Španiji pa komaj 4,4 odstotka. Za gospodarstvo države seveda ni dobra nobena monokultura, še zlasti ne tista, ki je močno odvisna od spleta zunanjih okoliščin, na katere ne morete vplivati, hkrati pa sta precej negotovi tudi notranja trdnost in varnost, ki se ji sicer pripisuje zelo velik pomen. A Hrvaška za zdaj ne išče in tudi nima alternative za to za zdaj donosno, a zelo krhko gospodarsko panogo.