Književnik še ne ve, kako bo nagovoril protestnike

»Ne vem – vi povejte, morda potrebujem nasvet,« je pisatelj in dramatik Peter Handke na petkovi tiskovni konferenci v Stockholmu odgovoril na vprašanje, kako namerava nagovoriti protestnike, ki nasprotujejo izboru švedske akademije, da se njemu dodeli letošnja Nobelova nagrada za literaturo.

Jutrišnja podelitev nagrad bo nedvomno napeta, Handke se poskuša nekako odmakniti od polemik z njegovo podporo pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću in relativiziranja srbske odgovornosti za krvavo vojno na Balkanu. Vprašanja novinarjev o tej temi je bodisi označil za neumna bodisi jih je preslišal.



Sobotni inavguracijski govor v Stockholmu je v celoti posvetil literarnim vprašanjem, izrecno je izpostavil slovenske korenine in se razgovoril o »slovenski religiozni liturgiji, ki je odmevala pod oboki romanske cerkve blizu Stare vasi«. Novinarjem vstop na dogodek ni bil dovoljen, so pa prireditev prenašali po radiu: kot so pojasnili organizatorji, so se za takšen korak odločili iz »varnostnih razlogov«.

Peticijo zoper podelitev nagrade Handkeju je podpisalo že več kot 60.000 ljudi, na trgu Sergels torg, ki leži v neposredni bližini stockholmske koncertne dvorane, v kateri poteka tradicionalna slovesnost, pa naj bi se jih zbralo nekaj tisoč. Največ ogorčenja je odločitev sprožila v Bosni in Hercegovini, kjer so članice združenja Matere Srebrenice zahtevale preklic oziroma odvzem nagrade Handkeju, podobni so bili odzivi na Kosovu, včeraj je oster protest na švedsko akademijo naslovila tudi Turčija. Protestno neudeležbo na slovesnosti je napovedal član švedske akademije Peter Englund, iz odbora za podelitev nagrad je izstopila Gun-Britt Sundström.





V senci dogodkov je ostala druga dobitnica Nobelove nagrade za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Ta nagrada spada v kvoto lanskega leta, ko zaradi znanega škandala z Jean-Claudom Arnaultom, možem članice švedske akademije Katarine Frostenson, ni bila podeljena. Olga Tokarczuk je v sobot­nem govoru predvsem kritično ocenila internet, ki producira neizmerno veliko informacij, v kakofoniji neštetih glasov pa ni skoraj nobenega, ki bi prispeval k harmoniji sveta. »Navidezna dinamika je pravzaprav zgolj neznosen statičen hrup, v katerem nekateri povsem neuspešno poskušamo najti bolj harmonične in elegične tone,« je dejala. Posredno pa se je vendarle dotaknila tudi sporne nagrade za Handkeja, saj so po njenih besedah »dogodki, ki niso dokumentirani, prej ali slej izbrisani, tega pa se morajo zavedati vsi, ne samo zgodovinarji«.



Sicer pa letos zapletov ni pričakovati zgolj glede Petra Handkeja, etiopski predsednik vlade Abiy Ahmed, ki bo prejel Nobelovo nagrado za mir, se ne bo udeležil nobenih novinarskih konferenc ali prireditev, na katerih bi mu lahko novinarji zastavili vprašanja. Ahmed, ki je v tekmi za nagrado izločil najstniško ekologinjo Greto Thunberg, naj bi se za ta korak odločil zaradi »obveznosti doma, svojih verskih prepričanj in osebne skromnosti ter ponižnosti«. S tem je spravil organizatorje v Oslu v precejšnjo zadrego, dobitniki Nobelove nagrade za mir naj bi sodelovali v zelo natančno sestav­ljenem programu, predvsem pa naj ne bi imeli nobenih zadržkov do odkritih ­pogovorov z mediji.