Kitajski paradižniki v Lidlovi »italijanski« mezgi

»Italijanske« paradižnikove mezge, ki jih prodaja več supermarketov v Veliki Britaniji in Nemčiji, vsebujejo paradižnike, ki jih prisilni delavci pridelujejo in pobirajo na Kitajskem, je BBC ugotovil v preiskavi.

Nekateri tovrstni izdelki v imenu ali opisu izdelka omenjajo italijansko poreklo, kot sta Tescov »italijanski paradižnikov pire« in Asdin dvojni koncentrat, ki pravi, da izdelek vsebuje »mezgo v Italiji gojenih paradižnikov«. V preiskavi, ki jo je financiral BBC World Service, je bilo ugotovljeno, da 17 izmed 64 izdelkov, ki se prodajajo v britanskih in nemških trgovinah na drobno, najverjetneje vsebuje kitajske paradižnike.

Prisilno delo na poljih paradižnikov v kitajskih taboriščih

Večina kitajskih paradižnikov prihaja iz regije Xinjiang, kjer jih gojijo na plantažah s prisilnim delom Ujgurov in drugih pretežno muslimanskih manjšin. Združeni narodi (ZN) že dlje časa obtožujejo Kitajsko, da manjšine izkorišča, muči in zlorablja. Kitajska obtožbe zanika, češ da upoštevajo svoj zakon, ki ščiti pravice delavcev, in Združenim narodom očita, da njihovo poročilo temelji na dezinformacijah in lažeh.

Kitajska je leta 2017 začela program množičnih pridržanj za omejitev varnostnih tveganj. Skupine za človekove pravice trdijo, da je bilo od takrat že več kot milijon Ujgurov priprtih v več sto ustanovah, ki jih na Kitajskem poimenujejo »taborišča za prevzgojo«.

Preiskovalcem BBC je 14 ljudi povedalo, da so v zadnjih 16 letih preživeli ali bili priča prisilnemu delu na poljih paradižnika v Xinjiangu. »[Pristojni v zaporu] so nam povedali, da bodo paradižnike izvažali v tujino,« je dejal Ahmed (psevdonim) in dodal, da so bili delavci, ki niso izpolnili dnevne kvote – kar 650 kilogramov na dan – kaznovani z električnimi palicami.

Kitajska je pridela kar tretjino svetovnega paradižnika, večino tega v regiji Xinjiang. FOTO: Loren Elliott/Reuters

Mamutjan, ujgurski učitelj, ki je bil leta 2015 zaprt zaradi nepravilnosti v svoji potovalni dokumentaciji, pravi, da je bil pretepen, ker ni nabral dovolj paradižnika.

»V temni zaporniški celici so s stropa visele verige. Tam so me obesili in rekli: 'Zakaj ne moreš dokončati dela?' Pretepali so me po zadnjici in rebrih. Še vedno imam brazgotine.«

Verodostojnost teh izjav je težko preveriti, vendar so dosledne in se ujemajo z dokazi poročila ZN iz leta 2022, ki navaja podatke o mučenju in prisilnem delu v centrih za pridržanje v Xinjiangu.

BBC poroča, da večino paradižnikov iz Xinjianga uvozijo v Evropo – najprej z vlakom skozi Kazahstan in Azerbajdžan v Gruzijo, nato jih pošljejo naprej v Italijo.

»Prstni odtis« paradižnika o njegovem poreklu

V preiskavi se je večkrat pojavilo ime znamke Antonio Petti, ki je del skupine večjih podjetij za predelavo paradižnika v Italiji. Podatki so pokazali, da je med letoma 2020 in 2023 prejel več kot 36 milijonov kilogramov paradižnikove mezge od kitajskega podjetja Xinjiang Guannong in njegovih podružnic.

Skupina Petti proizvaja izdelke iz paradižnika pod svojim imenom, a dobavlja tudi drugim supermarketom po Evropi, ki jih prodajajo kot izdelke lastne blagovne znamke.

V preiskavi je bilo testiranih 64 različnih paradižnikovih mezg, vključno z vrhunskimi italijanskimi blagovnimi znamkami in lastnimi blagovnimi znamkami supermarketov, veliko jih je proizvedel Petti.

V Source Certain, svetovno priznanem avstralskem podjetju za preverjanje porekla, so preverjali pravilnost trditev o poreklu na etiketah mezg. Kot pravijo, ima vsak paradižnik svoj »prstni odtis«, ki je edinstven za državo porekla. Ta nastane z analiziranjem elementov, ki jih paradižnik absorbira iz lokalne vode in kamenja. 

Z analiziranjem elementov, ki jih paradižnik absorbira iz lokalne vode in kamenja, strokovnjaki lahko določijo poreklo paradižnika. FOTO: Tingshu Wang/Reuters

»Naš prvi cilj je bil ugotoviti razliko med 'prstnim odtisom' kitajskega in italijanskega paradižnika, saj sta si zelo različna,« je dejal direktor podjetja Source Certain Cameron Scadding.

Laboratorijski rezultati so pokazali, da je veliko teh izdelkov res vsebovalo italijanske paradižnike – vključno z vsemi tistimi, ki se prodajajo v ZDA, in vrhunskimi italijanskimi blagovnimi znamkami, kot sta Mutti in Napolina. 17 izdelkov pa je vendarle vsebovalo kitajske paradižnike, od tega jih je deset izdelal Petti.

Vsi supermarketi obtožbe jemljejo zelo resno in pravijo, da so izvedli notranje preiskave, v katerih pa niso našli dokazov o kitajskih paradižnikih. Mnogi so prav tako oporekali metodologiji testiranja, ki so jo uporabili strokovnjaki BBC. Supermarket Tesco je, recimo, prekinil dobavo mezge kitajskega porekla, Rewe pa je sporne izdelke umaknil s polic. V trgovinah Waitros, Morrisons, Edeka in Rewe so dejali, da so izvedli lastne teste in da ti niso pokazali prisotnosti kitajskega paradižnika v izdelkih.

Kitajski paradižniki v Lidlovi »italijanski« mezgi

Eden večjih trgovcev na drobno je priznal, da uporablja kitajske paradižnike. Lidl je za BBC povedal, da so v drugi različici svoje znamke Baresa Tomatenmark italijanskega dobavitelja Giaguaro v Nemčiji lani »za kratek čas« prodajali mezgo iz kitajskih paradižnikov zaradi težav z dobavo. Pri Giaguaru so dejali, da vsi njegovi dobavitelji spoštujejo pravice delavcev in da podjetje trenutno ne uporablja kitajskih paradižnikov v Lidlovih izdelkih. BBC poroča, da je paradižnike dobavilo podjetje Cofco Tunhe iz Xinjianga, proti kateremu so decembra lani ZDA uvedle sankcije zaradi prisilnega dela.

Lidl je za »kratek čas« lani v Nemčiji prodajal mezgo iz kitajskega paradižnika. FOTO: Hannah Mckay/Reuters

Kot del BBC-jeve preiskave o Pettiju se je tajni novinar britanske medijske hiše predstavljal kot poslovnež, ki želi podjetju Petti oddati veliko naročilo. Na povabilo Pasqualeja Pettija, generalnega direktorja italijanske prehrane, si je novinar ogledal tovarne podjetja v Toskani in nato Pettija vprašal, ali podjetje uporablja kitajski paradižnik.

»Ja … V Evropi nihče noče kitajskih paradižnikov. Toda če je za vas v redu, bomo našli način proizvodnje, ki bo dosegla najboljšo možno ceno, tudi če to storimo z uporabo kitajskih paradižnikov,« je dejal Petti.

Po objavljeni preiskavi BBC je Petti dodal: »V prihodnje ne bomo uvažali izdelkov iz kitajskega paradižnika in bomo izboljšali naš nadzor nad dobavitelji, da bodo zagotovili skladnost s človekovimi pravicami in pravicami delavcev.«

Medtem ko so ZDA uvedle strogo zakonodajo za prepoved celotnega uvoza iz Xinjianga, imata Evropska unija in Združeno kraljestvo bolj lahkoten pristop. Podjetjem dovoljujeta samoregulacijo, češ da bodo na ta način zagotovili, da se v dobavnih verigah ne bo uporabljalo prisilno delo.

To se bo v EU zdaj spremenilo, saj uvaja strožje zakone, je dejala Chloe Cranston iz nevladne organizacije Anti-Slavery International, a je opozorila, da bo zaradi tega še bolj verjetno, da bo Združeno kraljestvo postalo »odlagališče« za izdelke prisilnega dela. 

Dario Dongo, novinar in odvetnik, pravi, da ugotovitve preiskave BBC razkrivajo širši problem – povedo nam »pravo ceno hrane«. Poudarja, da se moramo vprašati, kaj se skriva za nizko ceno izdelkov in kakšna je njihova dejanska cena.