
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ob prebiranju poročil o poteku in rezultatih sedemurnega sestanka članov politbiroja in najvišjega partijskega diplomata Yang Jiechija z ameriškim svetovalcem za nacionalno varnost Jakom Sullivanom v kitajskih medijih je prva stvar, ki človeku pade v oči, da na kitajski strani ukrajinska kriza ni ne edina ne najpomembnejša točka na dnevnem redu.
Ne v poročilih tiskovne agencije Xinhua ne v partijskem glasilu Renmin Ribao ni omenjeno ime ruskega predsednika Vladimirja Putina, kaj šele ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ni razloga, da ne bi verjeli ameriški strani, da je bila v središču pogovora med funkcionarjema zaskrbljenost Washingtona zaradi zahteve, ki jo je Rusija poslala Kitajski o gospodarski in vojaški pomoči, še bolj pa zaradi kitajske »odprtosti«, da se tako – denimo z dobavo vojaških dronov, ki jih je menda zahtevala Rusija – potrdi »brezmejno prijateljstvo« med sosednjima silama.
Iz kitajskih partijskih medijev po drugi strani vidimo, da je bila v središču pozornosti Yangovega tima točka, ki je od ukrajinskega bojišča oddaljena približno 8000 kilometrov. Tajvan, seveda. In predvsem beseda, ki je omenjena v vseh komentarjih kitajskih analitikov in kolumnistov: spoštovanje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji