V nadaljevanju preberite:

Spomladi leta 2014 je Ukrajina doživela tektonske politične in družbene spremembe, ki jih je povzročil tri mesece trajajoč protest v Kijevu, znan kot revolucija dostojanstva. Protestniki so pozivali k odstopu proruskega predsednika Viktorja Janukoviča in njegovih pajdašev ter za to plačali visoko ceno – ubitih jih je bilo več kot sto. Zaharov se je poklonil drz­nosti kijevskih protestnikov, saj so šli na ulice in razen lastnega življen­ja niso imeli ničesar, kar bi lahko izgubili. In so zmagali. »Pred tem me politika ni zanimala, živel sem v apolitični zaspanosti Donbasa, kot vsi drugi, ampak ko sem videl to, sem si rekel – rojeva se ukrajinski narod! Ljudje so govorili – mi smo oblast in ne vlada in ne policija.«

Visoka pa ni bila samo človeška cena, ampak tudi geopolitična. Dokler je Ukrajina objokovala ubite miroljubne protestnike, je Rusija z referendumom na podlagi vojaških groženj priključila Krim in spodbujala separatistična gibanja na vzhodu Ukrajine. Kremelj je upal, da bo zvestobo ruskih simpatizerjev uporabil v mestih na jugo­vzhodu Ukrajine, kot so Harkov, Dnipro, Odesa, Doneck, Lugansk, Herson in druga, ter s tem izpeljal projekt »nove Rusije«, s katerim bi se ta območja in ljudje odcepili od Ukrajine in prešli pod okrilje Mos­kve. Projekt se je izjalovil, vendar so separatisti s podporo Rusije začeli krepiti sovražnosti v donecki in luganski regiji, kjer so ugrabljali in pobijali proukrajinske aktiviste, širili teror in prevzeli oblast. Imeli so dva aduta – finančno, vojaško in človeško podporo Rusije ter veliko skupino proruskih (beri: protiukrajinskih) privržencev, v kateri so bili lokalni prebivalci. »V Donbasu je že vrelo, tu pa tam so potekali spopadi, vendar je preraslo v pravo vojno šele takrat, ko so Igor Strelkov [častnik ruske obveščevalne službe FSB in plačanec] in njegovi 'vojni psi' prišli v Doneck,« pove Zaharov.