Kdo si bo drznil nagovoriti »izobčenega« princa

Po besedah organizatorjev bo na vrhu voditeljev skupine gospodarsko najpomembnejših držav (G20) v Buenos Airesu sodelovalo več kot 5000 delegatov in več kot 30 svetovnih voditeljev. Oči svetovne javnosti bodo uprte zlasti v peterico »najmočnejših« oziroma v medijih najbolj navzočih državnikov. Med njimi sta tudi Donald Trump in Vladimir Putin, ki bi se morala srečati ob robu vrha, a je ameriški predsednik pred odhodom prek twitterja včeraj dokončno odpovedal srečanje z ruskim kolegom.

O peterici »najmočnejših« so pred kratkim raziskovalci ameriškega centra za raziskovanje javnega mnenja Pew povprašali ljudi po svetu, koliko jim zaupajo. Zmagala je kanclerka Angela Merkel, ki si je med anketiranci iz 25 držav prislužila 52-odstotno zaupanje. Na drugem koncu lestvice »kraljuje« Trump, ki mu ne zaupa kar 70 odstotkov vprašanih. Z 62 odstotki mu tesno sledi Putin, kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu ne zaupa 56 odstotkov anketiranih, francoski voditelj Emmanuel Macron pa je po rezultatu bližje kanclerki, saj mu ne zaupa 34 odstotkov, zaupa pa 46 odstotkov »svetovnega« prebivalstva.



Po napovedih nekaterih analitikov bodo voditelji to »zaupanje« na argentinskem vrhu dvajseterice tudi upravičili. Že naslov komentarja profesorja mednarodnih odnosov na londonskem kraljevem kolidžu Harsha Panta pove, kakšna so njegova pričakovanja: »Globalni izzivi so preveliki, da bi se jih vrh G20 v Buenos Airesu lotil«. Da se bo množica voditeljev velesil, ki jih je nova ameriška administracija potisnila v trgovinske in carinske vojne, težko karkoli resnega dogovorila v tako kratkem času, priča tudi nedavno poročilo agencije Reuters.



V njem so se člani delegacij in »šerpe«, kakor pravijo tistim uradnim državnim predstavnikom, ki jih pošljejo na prizorišče nekaj dni prej, da bi uskladili končne dogovore in resolucije, pritoževali, da so pogajanja nadvse težavna. »Res je, razmere so napete, izid pa nepredvidljiv,« so novinarjem zaupali v delegaciji francoskega finančnega ministrstva.

Podnebni nesporazumi

Evropski delegati imajo menda ogromno težav z ameriškimi kolegi, ker ti nasprotujejo temu, da je v zaključnih dokumentih sploh omenjen pariški sporazum o podnebnih spremembah. To je potrdil tudi argentinski diplomat Pedro Villagra Delgado, ki je na vrhu »vodič šerp«. Po njegovih besedah so bile glavne sporne točke, zaradi katerih se je zavleklo usklajevanje zaključne deklaracije, »podnebne spremembe, jeklo in migracije«.

Ker organizatorji niso hoteli, da bi se jim zgodilo nekaj podobnega kot spomladi na vrhu skupine držav G7 v Kanadi, kjer Trump zaradi prerekanja o trgovini in carinah ni hotel podpisati končne skupne izjave, bo deklaracija vrhunskega srečanja v Buenos Airesu pričakovano razvodenela. Nihče si tudi ne želi, da bi se ponovila Trumpova »premiera« na vrhunskih srečanjih dvajseterice lani v Hamburgu, ki so jo v britanskem časniku Guardian opisali kot »enega od najbolj napetih shodov svetovnih voditeljev v zadnjih letih«.



Tudi zato zaključni dokument voditeljev držav, ki predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva, njihove države pa ustvarijo okoli 85 odstotkov svetovnega BDP, ne bo pritegnil toliko pozornosti kot dogajanje ob njegovem robu. Ne le da bo zanimivo »obrobno« srečanje med ameriškim in kitajskim voditeljem, udeleženci, zlasti pa poročevalci, bodo prežali tudi na to, ali se bo kdo drznil osebno srečati in na štiri oči pogovarjati z najnovejšim »izobčencem« globalne svetovne ureditve, savdskim prestolonaslednikom princem Mohamedom bin Salmanom, ki ga z izjemo Trumpa vsi, vključno z ameriško obveščevalno službo Cia, najbrž utemeljeno sumijo, da je v Istanbulu naročil grozljiv umor svojega kritika in novinarja Džamala Hašodžija. Ruski komentatorji so včeraj ugotavljali, da je precej večja možnost za bežni pogovor med njihovim voditeljem in savdskim princem kakor za mimobežno srečanje med bin Salmanom in Trumpom.

Najprej ja, potem ne

Drugi »obrobni vrhunec« vrha bi moral biti klepet med Trumpom in Putinom, a ga je ameriški predsednik včeraj dokončno odpovedal zaradi nedavnega rusko-ukrajinskega mornariškega spopada. »Glede na to, da Rusija še ni vrnila zajetih ukrajinskih mornarjev in ladij, je za vse vpletene strani najbolje, da odpovem predhodno dogovorjeno srečanje s Putinom,« je zapisal na twitterju le dobro uro po tem, ko je novinarjem pred Belo hišo dejal, da se bo »verjetno srečal s Putinom«. Na dnevnem redu so bile sicer predvidene le tri točke: usoda meddržavnega sporazuma o prepovedi jedrskih raket kratkega in srednjega dosega, razmere v Siriji (in na ameriško vztrajanje: tamkajšnja vloga Irana) ter svetovne cene nafte.

Voditelja sta se zadnjič pogovorila julija na ameriško-ruskem vrhu v Helsinkih, ki se je vpisal v zgodovino že zato, ker je moral ameriški predsednik zaradi domačega ogorčenja nad svojimi izjavami v podporo ruskemu kolegu doma sklicati še eno tiskovno konferenco, da je lahko povedal nekaj drugega kot takoj po sestanku s Putinom. V Kremlju so se na odločitev ameriškega predsednika, da se ne bo udeležili srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ob robu vrha G20 (uradne potrditve odpovedi do konca redakcije še niso dobili), odzvali s humorjem. Če novica drži, bo imel ruski predsednik ob robu vrha nekaj dodatnih ur za druga koristna srečanja, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij ­Peskov.