Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Katalonci po več sto letih pomilostili »čarovnice«

Med 1580 in 1630 so v Evropi zaradi čarovništva usmrtili okrog 50.000 ljudi, od teh približno 80 odstotkov žensk; zdaj jih poskušajo rehabilitirati.
Po Evropi so obtožene čarovništva sežigali na grmadi ali jih obešali. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Po Evropi so obtožene čarovništva sežigali na grmadi ali jih obešali. FOTO: Tomi Lombar/Delo
P. M.
27. 1. 2022 | 08:54
27. 1. 2022 | 09:04
2:32

Katalonski parlament je z veliko večino sprejel resolucijo o pomilostitvi približno tisoč oseb, od teh več kot 700 žensk, ki so jih pred 400 leti obtožili čarovništva, piše britanski časnik The Guardian. Za resolucijo so glasovali levičarski in neodvisni poslanci.

Pobude za rehabilitacijo žrtev čarovništva so doslej med drugim podprli Škoti, Švicarji in Norvežani.

Po nekaterih ocenah so med letoma 1580 in 1630 v Evropi zaradi čarovništva usmrtili okrog 50.000 ljudi, od teh približno 80 odstotkov žensk.

V Kataloniji se je lov na »čarovnice« nadaljeval vse do 18. stoletja. Prvi evropski zakon proti čarovništvu so sicer sprejeli leta 1424 v Lleidi, mestu na zahodu Katalonije. Po besedah ​​Paua Castella, profesorja sodobne zgodovine na Univerzi v Barceloni, je bil lov na čarovnice v Kataloniji pogostejši, ker je bilo podeželje pod oblastjo fevdalcev in je bilo že samo priznanje obtožene(ga) zadosten dokaz krivde. Čarovnice so pogosto krivili za nenadno smrt otrok ali naravne katastrofe in slabe letine. Po mnenju zgodovinarja Núria Morellója so se osumljenke največkrat ukvarjale s tradicionalno medicino, ali pa je šlo za neodvisne ženske, ki so jih preprosto obravnavali sumničavo.

V nasprotju s preostalo Evropo čarovnic v Kataloniji v glavnem niso sežigali na grmadi, temveč so jih obešali.

Med 15. in 18. stoletjem je bila Katalonija ena najaktivnejših evropskih regij v preganjanju čarovništva in ocenjuje se, da je bilo v tem obdobju usmrčenih najmanj 700 žensk, poroča tudi španski ABC. Več stoletij po pobojih je zdaj tudi katalonski parlament odločil, da jih rehabilitira in njihov spomin počasti tako, da po nekaterih od njih poimenuje ulice in trge.

»Kdo ne bi želel živeti na Calle de María Joaneta ali Calle Antonia Rosquellas, namesto na Calle de Nicolau Eimeric ali Cardenal Cisneros?« je imeni domnevnih čarovnic z imeni znanih inkvizitorjev primerjala ena od poslank.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine