Karavana je predvolilno darilo desnici

New York – Več tisoč migrantov iz Srednje Amerike je včeraj iz mesta Tapachula na jugu Mehike nadaljevalo pešačenje proti ZDA. Po ocenah je bilo v karavani več kot 5000 ljudi, mehiške oblasti, ki so jih neuspešno poskusile ustaviti na meji z Gvatemalo, so govorile o več kot 7000. Ameriški predsednik Donald Trump pa izdatno izrablja pohod za predvolilni boj.

Težko je natančno določiti, koliko ljudi se v dolgi koloni prebija proti ZDA, saj se karavani vsak dan pridružijo novi, mnogi jo zapustijo. Mehiške oblasti so sprva poskusile ustaviti migrantski val na mostu čez obmejno reko Suchiate, toda mnogi so preplavali oviro ali zgradili improvizirane splave ter z njimi prečili reko. Več sto jih je zaprosilo za begunski status v Mehiki, večina si želi v njeno severno sosedo. Konec tedna so med korakanjem vzklikali »Si, se pudo!« (Da, zmoremo!), po poročanju novinarjev, ki zadnji teden spremljajo njihovo potovanje, so to večinoma prebivalci Hondurasa, Gvatemale in Salvadorja, ki bežijo pred nasiljem in revščino v svojih državah.

Nihče ni opazil ljudi z bližnjega vzhoda, ki naj bi se po besedah ameriškega predsednika pomešali v množico. Trump prek twitterja in na predvolilnih zborovanjih hkrati grozi južnim državam, ker niso ustavile pohoda, ter straši ameriško javnost z »okorelimi kriminalci«, ki naj bi se bližali ameriški meji. Tako kot mnogi drugi populisti se zaveda, da je spodbujanje prvinskega strahu pred tujci učinkovito politično orodje, zato je dva tedna pred kongresnimi volitvami pohod migrantov postal njegovo zmagovito geslo. »Vsakič, ko vidite karavano ali ilegalne prihode v državo, okrivite demokrate, ker niso podprli spremembe patetičnih zakonov o priseljevanju!« je včeraj sporočil sledilcem.
 

Rezanje pomoči

Predsednik je včeraj Gvatemali, Hondurasu in Salvadorju zagrozil, da bo »odpravil ali močno zmanjšal« pomoč srednjeameriškim državam, ker »niso opravile svojega dela ter preprečile ljudem, da bi zapustili državo in se namenili ilegalno priti v ZDA«. Vse tri države so v lanskem ameriškem proračunskem letu skupaj prejele nekaj več kot 500 milijonov dolarjev pomoči, za zdaj pa ni jasno, za koliko jo želi Trump oklestiti.



Nemudoma so se pojavila opozorila, da bi zmanjševanje ameriške pomoči še zaostrilo razmere v omenjenih državah, kar bi še pospešilo izseljevanje. Trump že nekaj dni ponavlja, da bo zaprl mejo z vojsko, ameriške obmejne organe in vojsko naj bi opozoril, da »je to nacionalno izredno stanje«. Vendar po besedah tiskovnega predstavnika obrambnega ministrstva, podpolkovnika Jamieja Daviesa, Pentagon ni prejel novih ukazov za premik enot na mejo.
 

Usmiljenost Mehičanov

Prihodnji mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador, ki bo prevzel oblast decembra, je predlagal, naj ZDA, Kanada in Mehika skupaj ustanovijo sklad, s katerim bi spodbujali razvoj v najrevnejših predelih Srednje Amerike in južne Mehike. »Tako se lahko soočimo s pojavom migracij, saj ljudje ne zapuščajo mest zaradi razvedrila, pač pa zaradi nuje,« je opozoril.
Karavana se je pred tednom dni spontano začela v Hondurasu, v njej se je združilo manj kot 200 ljudi, nato pa na poti rasla kot snežna kepa. Njeni udeleženci ponavljajo, da bežijo pred nasiljem tolp, rev­ščino in korupcijo v Hondurasu. Njen obseg je presenetil oblasti, ljudje, ki imajo zaradi večdnevne hoje poškodovana stopala, zavračajo celo zdravstveno pomoč, saj se bojijo, da jih bodo nato izgnali iz Mehike.

Številni Mehičani jim pomagajo s hrano, zatočiščem, tudi prevozi. »Od njih smo se naučili ceniti to, kar imamo, oni pa ne,« je pojasnil, zakaj pomaga reki obupanih ljudi.