Kapelica v Betlehemu razjezila Hrvate

Odločitev vlade, da bo za skoraj 450.000 evrov zgradila hrvaško kapelico v Betlehemu, kraju, kjer se je po krščanskem verovanju rodil Jezus, je v javnosti povzročila obilo slabe volje. Vladajoča politika na čelu s premierom Andrejem Plenkovićem in zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom upravičuje potezo na vse mogoče načine, tisti, ki še vedno čakajo na prve poteze vlade, povezane z obnovo po lanskem katastrofalnem potresu v Zagrebu in na Baniji, pa se sprašujejo, ali vlada nemara nima drugih prednostnih nalog od gradnje hrvaške kapelice v mestu na ozemlju palestinske samouprave v Izraelu.



»Na odločitev vlade moramo biti ponosni, ne pa je kritizirati,« je v odzivu na številne očitke na nedavni seji vlade dejal premier Plenković. Navedel je, da bo za popotresno obnovo namenjenega veliko več denarja, kot ga je Hrvaška namenila za gradnjo kapelice v Betlehemu. To bržkone res drži, vendar pa, kot meni kolegica Irena Frlan Gašparović s spletnega portala Telegram, ima Hrvaška iz različnih evropskih skladov za popotresno obnovo na razpolago skoraj 690 milijonov evrov. »Kot kažejo podatki, je bilo poldrugo leto po potresu za obnovo porabljenega zgolj polovico manj denarja, kot stane omenjena kapelica v Betlehemu,« je poudarila novinarka in analitičarka.
 

Prepoznavnost države

Njen kolega Marko Repecki je dodal, da bi k prepoznavnosti Hrvaške, Plenković je namreč ravno to omenil kot enega od argumentov za gradnjo kapelice, pripomoglo dejstvo, da bi poldrugo leto po katastrofalnem potresu, ki je povzročil milijardno škodo, država oziroma vlada naredila kaj več, kot da je začela le približno odstotek nujne obnove, ki se pravzaprav sploh še ni začela, številni na Baniji in v okolici Petrinje še vedno živijo v začasnih bivališčih in zabojnikih ter ne vedo, kdaj bodo njihovi domovi pripravljeni za vselitev.



Odzval se je tudi zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki je uglašeno s premierom Plenkovićem upravičil porabljeni denar za kapelico, na očitke, da je gradnja kapelice v času, ko Hrvaška še ni sposobna odločno začeti popotresne obnove, milo rečeno »vznemirljiva, z njo pa pravzaprav država draži ljudi«, je novinarjem Indexa dejal, da »se življenje ne sme ustaviti, njegovo ministrstvo pa tako ali tako ne more dati denarja za popotresno obnovo«. Na kritike in številne očitke ne le državljanov, temveč tudi opozicije s hrvaškega političnega parketa, je Grlić Radman odločno odgovoril: »Pa saj je teh 450.000 evrov zgolj toliko, kolikor stane malce večje stanovanje v Zagrebu.« Z izjavo je še bolj ­razhudil veliko ljudi.
 

Odločitev v prid žrtvam poplav

Dokaj tiho je v hrvaški javnosti šla mimo odločitev ustavnega sodišča, ki je po sedmih letih mučnega sodnega postopka odločilo, da imajo stanovalci iz vasi Gunja na vzhodu države, ki jih je zaradi škode, ki so jo povzročile katastrofalne poplave, država izločila s seznama prejemnikov državne pomoči, pravico do obnove postopka.



Katastrofalne poplave so vzhod Hrvaške prizadele leta 2014, prebivalci se še zdaj z grozo spominjajo časov, ko je voda skoraj povsem zalila vasi Gunja, Rajevo Selo, Račinovac in še nekaj drugih. Oblast je naredila sezname pomoči, vendar je bilo približno 50 družin iz različnih vzrokov odstranjenih s seznamov. Zaradi tega so tožile državo, zdaj, po sedmih letih, ko je od petdeseterice tožnikov ostalo le še 15, preostali so obupali in se izselili s tega območja, je ustavno sodišče le sprejelo določitev, da imajo tožniki pravico do obnove postopka. »Morda gre res za pirovo zmago, a poučno za vse, ki jih je prizadel katastrofalen potres,« je slišati na Hrvaškem.