Neomejen dostop | že od 9,99€
»Enkrat za vselej lahko ozdravimo raka,« se je ameriški predsednik Joe Biden v slogu prizadevanj za polet na Luno zavzel za zmanjšanje števila smrti za težko boleznijo za polovico v prihodnjih 25 letih. 46. predsednik ZDA je v bostonski predsedniški knjižnici 35. predsednika Johna F. Kennedyja govoril na šestdeseto obletnico obljube pristanka na Luni. Američani so tedanjo tekmico Sovjetsko zvezo prehiteli leta 1969, zdaj bi radi morilskega raka spremenili v kronično bolezen, s katero je mogoče živeti.
Biden je spomnil, kako je Kennedy s svojim ciljem združil Američane, pa čeprav njemu samemu očitajo razdeljevanje. Privržence svojega predhodnika, republikanca Donalda Trumpa, ki jih je še vedno najmanj tretjina volivcev, je pred kratkim označil za polfašiste, in čeprav se sklicuje na demokracijo, mu na desni strani političnega prizorišča očitajo zavzemanje za enostrankarsko vladavino za vsako ceno. Nihče pa ne more biti proti obračunavanju z rakom, ki je leta 2015 zahteval tudi življenje Bidnovega sina Beauja.
Rak ne dela razlik med republikanci in demokrati, je v spremstvu Kennedyjeve hčerke in ameriške veleposlanice v Avstraliji Caroline spomnil demokratski politik, ki bo za zgodnje diagnoze in druge ukrepe v prihodnjih letih namenil 1,8 milijarde dolarjev, spodbudil bo tudi biotehnične raziskave. ZDA v številu rakastih obolenj vodijo pred številnimi drugimi razvitimi in nerazvitimi državami, a če eni s prstom kažejo na sistem zdravstvenega zavarovanja, ki nekaterim otežuje pravočasni obisk zdravnika, drugi obtožujejo nezdravo hrano in način življenja. Oboleli za rakom imajo namreč v ZDA večjo verjetnost preživetja kot v številnih drugih državah z obveznim zdravstvenim zavarovanjem za vse, kot sta Francija in Velika Britanija.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji