Javni del preiskave o razrešitvi predsednika Donalda Trumpa se začenja

New York – »Ukrajina je naša strateška partnerica, pomembna za nacionalno varnost naše države in Evrope, Ukrajina je na frontni črti novo agresivne Rusije,« je ameriški odpravnik poslov v Kijevu William Taylor začel svoje javno pričanje pred pristojnimi odbori ameriškega predstavniškega doma. Vietnamski veteran in med leti 2006 in 2009 že veleposlanik v Ukrajini se je po odpoklicu veleposlanice Marie Yanukovitch za ta položaj odločil le zato, ker mu je zunanji minister Mike Pompeo zagotovil nadaljevanje močne podpore ZDA tej državi. Ko je prispel na novo dolžnost, pa je kmalu opazil dva kanala ameriške zunanje politike do Ukrajine, enega uradnega in drugega visoko neregularnega.

Prva priča v javnem delu preiskave o razrešitvi republikanskega predsednika Donalda Trumpa je skupaj z visokim uradnikom State Departmenta Georgeom Kentom, ki je danes skupaj z njim pričal v predstavniškem domu, ter številnimi kolegi iz Sveta za nacionalno varnost Ukrajino še naprej podpiral v prizadevanjih proti ruski agresiji, a se je vse bolj zavedal neuradnega kanala. Vanj je osrednja priča demokratskih poskusov razreševanja republikanskega predsednika vštel ameriškega veleposlanika pri Evropski uniji Gordona Sondlanda, državnega sekretarja za energijo Ricka Perrya ter predsednikovega osebnega odvetnika Rudyja Giulianija.



Odpravnik poslov je poročal o vse večji zaskrbljenosti zaradi težav pri organizaciji obiska novega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši in se je vse bolj začenjal zavedati tudi Trumpovih pogojev zanj – preiskave delovanja nekdanjega demokratskega podpredsednika Joeja Bidna v državi, v kateri je njegov sin Hunter sedel v upravnem odboru največjega zasebnega proizvajalca zemeljskega plina Burisma Holdings. Dolgoletni diplomat verjame, da je bila od tega odvisna tudi vojaška pomoč Ukrajini, ki so jo ZDA tedaj še zadrževale.



»Preberite si prepis pogovora!« je med pričanjem z velikimi črkami tvital predsednik Trump, ki je v že razvpitem telefonskem pogovoru s 25. julija Zelenskega prosil za preiskavo Bidnovih in nekaterih zanj sumljivih drugih procesov iz zadnje predvolilne kampanje s koreninami v Ukrajini. Preiskavo svoje razrešitve označuje za lov na čarovnice ter verjame, da hočejo demokrati le spreobrniti rezultate zadnjih volitev. Po teh argumentih naj bi pomoč Ukrajini zadrževali le zato, ker so hoteli večje sodelovanje evropskih držav pri njej, sploh pa so vojaško pomoč nakazali, ne da bi Ukrajina sprožila preiskavo Bidnovih.

Republikanski zagovorniki predsednika Trumpa so poudarjali, da je podpredsednik Biden dosegel odpoklic ukrajinskega državnega tožilca, ki je preiskoval podjetje njegovega sina. Drugi so navajali, da Zelenski med julijskim telefonskim pogovorom sploh ni vedel za zadrževanje ameriške vojaške pomoči ter je v številnih intervjujih izjavljal, da ni bilo nobenega pritiska. »Ali pravite, da je predsednik Zelenski lažnivec?« je eden od republikanskih kongresnikov podvomil v »quid pro quo«, na katerem je utemeljena preiskava o razrešitvi.