Jajce postaja mesto duhov

Jajce – Vihrale so zastave nekdanje skupne države, pelo se je in plesalo. V takem ozračju je približno 3000 ljudi iz nekdanjih republik slovesno zaznamovalo 75. obletnico Avnoja, ki velja za rojstni dan nekdanje socialistične in federativne Jugoslavije. Toda mestece v srednji Bosni, ki ga je lani obiskalo več kakor 100.000 turistov, postaja mesto duhov.

»Nam in Hrvatom je očitno usojeno, da bomo počasi izginili s tega območja, za kar ne bo kriva vojna, ampak naša mladina, ki se množično izseljuje. Nočejo živeti v mestu, v katerem ti nenehno vcepljajo v glavo, kaj lahko delaš in govoriš in česa ne, in tudi, kaj lahko ješ in piješ in s kom se lahko družiš.



Bolje je, da se takega mesta že na daleč izogneš. Veste, današnja mladina hoče svobodo in normalno življenje, česar tu žal ne bo več nikoli,« je povedal Senad, ki prav tako razmišlja o odhodu v tujino. Iz občine ob sotočju Plive in Vrbasa se je v zadnjih letih menda izselilo več kakor 5000 ljudi, ki imajo dovolj politikantstva lokalnih veljakov in vsakodnevnega životarjenja.

Občinska pomoč ni dovolj

Predsednik jajške občine Edin Hozan (SDA), ki je priljubljen med prebivalci in velja za »milo socialno dušo«, je povedal, da se ljudje resnično izseljujejo, a da so številke morda nekoliko pretirane. Po njegovem bi Jajce potrebovalo vsaj tisoč novih delovnih mest, vendar občina nima čarobne palice za ustavitev izseljevanja. Pravi, da si želijo ta proces ustaviti z izvedbo številnih občinskih projektov.



Zadnjih pet let je v občinskem proračunu vsako leto na voljo po pol milijona evrov, ki jih namenijo ljudem za samozaposlitev in pomoč brezposelnim. Vsak od 200 študentov na leto prejme po 500 evrov, prav tako subvencionirajo plačilo obresti mladim podjetnikom ob najemu bančnega posojila za zagon podjetja, finančno podpirajo tudi razvoj kmetijstva in poljedelstva.



Na vprašanje Dela, zakaj se ljudje kljub temu izseljujejo, je Hozan odgovoril: »To je pravo vprašanje, na katero ne znam odgovoriti. Veliko je primerov, ko mož in žena nadpovprečno dobro zaslužita, a se kljub temu odločita za pot v tujino. Včasih imam občutek, da je to zdaj moderno.«

Ostajajo najbolj vztrajni

Dobrih dvajset kilometrov iz Jajca proti Travniku se na visoki planoti razprostira občina Dobretići, v kateri je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja živelo več kakor 5000 prebivalcev, zaradi izseljevanja, ki je posledica vojne in življenja brez perspektive, pa vztraja le še 250 duš. Tamkajšnji domačin in občinski svetnik Antun Sivonjić je s prstom pokazal na osnovno šolo, ki jo je pred tremi desetletji obiskovalo okrog 1000 učencev, v tem šolskem letu pa le še trije, ki imajo za povrhu vsak svojo učiteljico.



Sogovornik je povedal, da so bili ves čas jugoslovanskega komunizma zatirani, saj v povsem hrvaški občini, ki jo sestavlja 24 vasi, niso imeli spomeničarja. Elektrifikacija jih je doletela šele leta 1984, s kolesi se niso znali voziti, saj niti cest ni bilo, medtem ko so vsi znali smučati, saj so smučke izdelovali kar doma.

Spominska slovesnost tudi proti fašizmu

Pred sobotno slovesnostjo, ko je množica jugonostalgikov praznovala obletnico Avnoja, smo srečali predsednika jajškega občinskega sveta Iva Šimunovića (HDZ), ki si je zaželel, da bi bilo na prireditvi čim manj peterokrakih zvezd, a se mu želja ni uresničila. Dan pred slovesnostjo so v muzeju Avnoja našteli 18.900 obiskovalcev, na dan prireditve pa je kulturni spomenik pokal po šivih.



Ogromno ljudi se je udeležilo slovesnosti, na kateri so na spomenik padlim borcem druge svetovne vojne številne delegacije iz nekdanjih republik položile vence – slovenska borčevska organizacija je to storila z delegacijo ruskih vojnih veteranov.

Temelj povojnih ustav

Približno 200 Slovencev se je udeležilo slovesnosti Avnoja, ki je po prepričanju zgodovinarja Boža Repeta temelj povojnih ustav, s čimer je bila zagotovljena pravica do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, na katero se je Slovenija sklicevala ob osamosvojitvi. Zorka Pasterk iz Železne Kaple se vrsto let udeležuje protifašistične manifestacije, saj fašizem čedalje bolj dviguje glavo, česar se zavedajo tudi Korošci, ki so na zadnjih volitvah glasovali za avstrijsko desno politiko.



Severin Kovačič iz Vrtojbe, ki se proslave v Jajcu udeležuje​ zadnjih pet let, je povedal, da z udeležbo ohranja spomin na lepe čase ter se s tovariši pridružuje boju proti fašizmu. Po Repetovem prepričanju se ljudje množično udeležujejo manifestacije v Jajcu tudi zato, ker je veliko ljudi v času nekdanje države živelo bolje. »Pri Slovencih gre tudi za razumevanje, da brez Avnoja ne bi bilo slovenske državnosti in tudi Primorska bi ostala v Italiji,« je prepričan Repe.