Neomejen dostop | že od 9,99€
Izraelski vojni kabinet bo predvidoma danes od 17.30 po lokalnem času, po več kot letu medsebojnega obstreljevanja, več kot 3000 smrtnih žrtvah v Libanonu ter na tisoče razseljenih tako tam kot v Izraelu, razpravljala o premirju s šiitskim gibanjem Hezbolah. Napetosti med stranema so se zaostrile po tem, ko je Izrael po Hamasovih napadih na jug države 7. oktobra lani sprožil silovito ofenzivo na Gazo.
Da so izraelske oblasti pripravljene sprejeti ameriški predlog o prekinitvi ognja, namigujejo v več diplomatskih krogih, je za Delo poročal Boštjan Videmšek. Prekinitev naj bi z namenom, da bi postala trajna, trajala 60 dni. »V tem času bi se morali pripadniki Hezbolaha preseliti severno od reke Litani, izraelska vojska pa bi morala v celoti zapustiti libanonsko ozemlje. V južni Libanon bi bila v času prekinitve ognja – in z namenom stalne prisotnosti – napotena libanonska vojska. Izrael naj bi ob tem od Združenih držav dobil 'varnostno zagotovilo': ZDA naj bi bile z vojaško intervencijo pripravljene onemogočiti kakršno koli nadaljnjo grožnjo Izraelu z libanonskega ozemlja.«
Visoki zunanji predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril, da za sprejetje dogovora o prekinitvi ognja ne sme biti nikakršnega izgovora, saj da vsebuje varnostna zagotovila za Izrael. Pri tem je pozval k pritisku na to državo. K takojšnji prekinitvi ognja je znova pozval tudi visoki predstavnik OZN za človekove pravice Volker Türk. Ta, trajna in takojšnja, je edini način za končanje trpljenja ljudi v Libanonu, Izraelu in Gazi, je na tiskovni konferenci v Ženevi povedal njegov predstavnik za stike z javnostmi Jeremy Laurence.
Borrell je tudi pozval evropske države k spoštovanju nalogov ICC za aretacijo Benjamina Netanjahuja in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta. Pri tem je spomnil, da ne gre biti sodišču naklonjen, ko izda nalog za aretacijo Putina, ko je govor o Izraelu, pa se mu zoperstaviti.
Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Matthew Miller se s tem ne strinja: novinarjem je pojasnil, da »Rusija ni demokracija, nima delujočega neodvisnega pravnega sistema, ne preiskuje kršitev mednarodnega humanitarnega prava svojih vojakov. Izrael je njeno pravo nasprotje v vseh navedenih primerih: demokracija z neodvisnim sodnim sistemom in stotinami odprtih primerov obtožb proti svojim vojakom«.
ZDA trdijo, da je dogovor blizu. To je potrdil tudi izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Danny Danon, za izraelski vojaški radio pa še ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Herzog ter dejal, da se lahko zgodi v roku nekaj dni, kot ga citira Guardian, pa je dodal, da je treba še »finalizirati nekaj podrobnosti«.
Predlog je med drugim javno podprl predstavnik izraelske opozicije Beni Ganc, ki meni, da lahko poteza temeljito spremeni stanje na severu Izraela. Po podatkih izraelskega časnika Jediot Ahronot, ki ga navaja Al Džazira, je zaradi Hezbolahovega obstreljevanja tam uničenih 8000 domov; štiri mesece bo trajala samo sanacija škode v mestu Kirjat Šmona. Uničenih je bilo tudi približno 7000 vozil in 300 poljedelskih površin. (Za primerjavo: OZN ocenjuje, da bo v Gazi samo za odstranitev ruševin potrebnih 15 let, Shell Group pa, da bo trajalo 40 let za obnovo uničenih in poškodovanih domov.)
Ganc se je zavzel za trajno, ne le začasno premirje. »Toliko smo plačali – v krvi naših vojakov, v ranjencih, v številnih bojnih dneh vojakov, v proračunih in oborožitvi. Prebivalci severa so že več kot leto dni evakuirani, tisti, ki živijo na drugi liniji, pa ostajajo v zavetiščih,« je poudaril.
Tudi Jair Lapid meni, da mora vojaškemu posredovanju slediti politična poteza. »Sem v opoziciji in zame je najlažje napadati vlado, vendar ima premier prav in pred desetimi meseci smo storili prav,« je dejal. »Navsezadnje ne gre za idealno ureditev, vendar bi ta premik morali storiti že pred več meseci,« je še dodal.
Ob naklonjenosti opozicije pa v Netanjahujevi koaliciji pod diktatom skrajne desnice te še zdaleč ni čutiti. Kontroverzni minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir prekinitvi ognja s Hezbolahom močno nasprotuje, saj meni, da bo, »če vse skupaj zaustavimo in se vrnemo nazaj«, to zgodovinsko zamujena priložnost. Po njegovem mnenju je namreč prav zdaj čas, da odločilno ukrepajo tako na severu (Libanon) kot na jugu (Gaza).
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji