V Mikolajevu bodo ob uvedbi policijske ure iskali ruske kolaborante

16.23 Putin na pogovorih z Erdoganom upa na krepitev gospodarskega sodelovanja

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob začetku pogovorov s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom v Sočiju danes izrazil upanje za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Pri tem se je zahvalil Erdoganu za posredovanje pri sklenitvi dogovora o izvozu ukrajinskega žita. Erdogan pa je poudaril varnostna vprašanja, zlasti glede Sirije. Putin na današnjem srečanju z Erdoganom, ki ga gosti v ruskem letoviškem mestu Soči ob Črnem morju, upa na podpis sporazuma o krepitvi trgovinskih in gospodarskih vezi.

Voditelja bosta ob dvostranskem trgovinskem in gospodarskem sodelovanju govorila tudi o mednarodnopolitičnih vprašanjih, predvsem o Ukrajini in Siriji. Putin se je turškemu predsedniku danes zahvalil za njegovo vlogo pri sklepanju dogovora o izvozu ukrajinskega žita iz pristanišč v Črnem morju. Sklenjeni dogovor vključuje namreč tudi rešitev glede izvoza ruske hrane in gnojil na svetovne trge, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

16.22 Svet EU uradno potrdil uredbo o zmanjšanju porabe plina

Predstavniki članic EU so danes uradno potrdili uredbo o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023. Uredba bo zdaj objavljena v uradnem listu EU in bo začela veljati naslednji dan, so sporočili iz Evropske komisije. Na koncu so jo potrdile vse članice z izjemo Madžarske in Poljske. Dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov so ministri držav EU, pristojni za energetiko, dosegli 26. julija. Članice so nato morale uredbo potrditi še uradno v pisnem postopku. Sprejeta uredba predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.

15.49 V Mikolajevu bodo ob uvedbi policijske ure iskali ruske kolaborante

Guverner regije Mikolajev na jugu Ukrajine Vitalij Kim je danes napovedal, da bo v mestu Mikolajev uvedena policijska ura. Ta naj bi bila v veljavi do ponedeljka, medtem pa bodo oblasti v mestu iskale in poskušale nevtralizirati posameznike, ki sodelujejo z rusko vojsko in ji pomagajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  »Podpisal sem odlok o uvedbi policijske ure, ki bo v veljavi od 23. ure v petek do 5. ure zjutraj v ponedeljek,« je danes v videoposnetku na Telegramu oznanil guverner Kim. Ob tem je dodal, da bodo »naredili vse, kar je potrebno, da bi nevtralizirali ruske kolaborante«.

Kim je že julija obljubil nagrado v višini 100 dolarjev za vsako informacijo, ki bi pomagala pri identifikaciji posameznikov, ki »ruskim okupatorjem razkrivajo položaje ukrajinskih sil« ali pomagajo pri identificiranju potencialnih tarč za bombardiranje. »Pošteni ljudje se nimajo česa bati. Za vsak slučaj imejte pri sebi dokumente. V bližini hiše lahko sprehajate psa, otroci se lahko igrajo na dvorišču, vendar poskušajte ostati doma,« je še poudaril guverner Kim.

Regija Mikolajev in njeno istoimensko glavno mesto se od prejšnjega tedna znova soočata z močnim bombardiranjem s strani ruskih sil, po besedah župana mesta Oleksandra Senkeviča gre za najmočnejše napade od začetka ruske invazije na Ukrajino.

14.05 Rusija bo izgnala štirinajst bolgarskih diplomatov

Rusija je danes sporočila, da bo izgnala štirinajst bolgarskih diplomatov v odgovor na odločitev Sofije, da izžene rusko diplomatsko osebje. Gre za še enega v vrsti povračilnih ukrepov Moskve, potem ko so številne evropske države zaradi ruske invazije na Ukrajino v zadnjih mesecih izgnale ruske diplomate.

Bolgarija je konec junija napovedala izgon 70 ruskih diplomatov in drugega osebja na veleposlaništvu in jih razglasila za nezaželene osebe. Gre za največje število diplomatskega osebja, katerega izgon so naenkrat odredili iz te članice EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13.45 Cilj ruske ofenzive je pripraviti rusko vojsko za napad na mesti Soledar in Bahmut

Ruske sile so začele veliko ofenzivo v regiji Doneck v smeri mest Bahmut in Avdijivka, je davi v svojem poročilu o razmerah na bojiščih poročal generalštab ukrajinske vojske. Po navedbah iz poročila naj bi bil ruski napad v bližini Bahmuta neuspešen, medtem ko se pri Avdijivki boji nadaljujejo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Sovražnik izvaja ofenzivo v smeri Bahmuta in Avdijivke na območju Donecka,« piše v poročilu ukrajinskega generalštaba. Poročila sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, vendar pa se ta po navedbah DPA sklada s prejšnjimi poročili o okrepljenih spopadih v regiji.

Cilj ruske ofenzive je pripraviti rusko vojsko za napad na mesti Soledar in Bahmut ter razširiti ruski nadzor zahodno od mesta Doneck, še piše v poročilu.

Soledar in Bahmut sta del obrambne linije vzhodno od aglomeracij velikih mest Slovjansk in Kramatorsk, v katerih je pred vojno živelo več kot pol milijona ljudi. To je zadnje večje območje v Donbasu, ki je še pod nadzorom Kijeva.

Ruske sile izvajajo ofenzivo v smeri Bahmuta in Avdijivke na območju Donecka. FOTO: Bulent Kilic/AFP

13.40 Nemške rezerve plina kljub manjši ruski dobavi napolnjene 70-odstotno

Nemške rezerve plina so bile v sredo napolnjene 70,4-odstotno, kažejo podatki evropskega združenja upravljavcev infrastrukture za zemeljski plin Gas Infrastructure Europe. Nemška skladišča zemeljskega plina se tako kljub zmanjšani dobavi iz Rusije približujejo vladnemu cilju, da jih napolni do 75 odstotkov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Nova nemška zakonodaja določa, da morajo biti skladišča do 1. septembra napolnjena vsaj do treh četrtin.

Na dobavo plina v Evropo vplivajo napetosti, povezane z ruskim napadom na Ukrajino in posledičnimi sankcijami Zahoda do Rusije, čeprav Moskva krčenje dobav uradno povezuje z vzdrževalnimi deli. Plinovod Severni tok, ki prek Baltskega morja oskrbuje Nemčijo s plinom, od prejšnjega tedna obratuje le z 20-odstotno zmogljivostjo.

10.02 Zelenski Amnesty International obtožil prenašanja odgovornosti z agresorja na žrtev

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nevladno organizacijo za človekove pravice Amnesty International obtožil, da si prizadeva ponuditi »amnestijo teroristični državi in prenesti odgovornost z agresorja na žrtev«, potem ko je ta v četrtek objavila poročilo, v katerem ukrajinskim silam očita kršenje mednarodnega prava in ogrožanje civilistov. »Ne obstaja noben pogoj, niti hipotetičen, pod katerim bi bil kakršen koli ruski napad na Ukrajino upravičen. Agresija proti naši državi je neizzvana, invazivna in teroristična,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ukrajinski predsednik.

Nevladna organizacija je sicer ob objavi poročila poudarila, da njeni očitki, uperjeni proti Kijevu, nikakor ne upravičujejo ruske agresije. »Če nekdo pripravi poročilo, v katerem naj bi bila žrtev in agresor na nek način izenačena ... potem tega ne moremo tolerirati,« je še dodal Zelenski. Amnesty International je v poročilu naštela več primerov, ko so ukrajinske sile civiliste izpostavile nevarnosti, med drugim v 19 mestih in vaseh v regijah Harkov in Mikolajev ter v Donbasu. Navedbe je Zelenski v svojem večernem nagovoru izenačil z obtoževanjem žrtev, navaja AFP.

09.27 Rusija za dialog na predsedniški ravni o izmenjavi zapornikov

Dan po tem, ko so v Rusiji ameriško košarkarico Brittney Griner obsodili na devet let zapora zaradi tihotapljenja in posedovanja marihuane, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov danes dejal, da se je Rusija na predsedniški ravni pripravljena pogovarjati o izmenjavi zapornikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zunanji minister ZDA Antony Blinken je dejal, da bodo sledili tej ponudbi.

»Pripravljeni smo se pogovarjati o tej temi, toda zgolj znotraj komunikacijskih okvirov predsednikov Vladimirja Putina in Joeja Bidna,« je Lavrov dejal na novinarski konferenci ob obisku Kambodže. Ameriški zunanji minister Blinken se je že odzval in dejal, da bodo ZDA »sledile« zadnji ruski ponudbi. »(Ruski) zunanji minister Lavrov je to jutro dejal ..., da so se pripravljeni pogovarjati o zamenjavi« za pridržano Američanko, je povedal ob robu srečanja zunanjih ministrov Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) v Kambodži. »In temu bomo sledili,« je dodal Blinken.

Washington predlaga izmenjavo zapornikov, ki vključuje tudi ruskega preprodajalca orožja Viktorja Bouta, znanega tudi pod vzdevkom »prodajalec smrti«, poroča britanski BBC, ki se sklicuje na ameriške medije. Bout v ZDA prestaja 25-letno zaporno kazen. Američani naj bi ga zamenjali za Grinerjevo in nekdanjega ameriškega marinca Paula Whelana, ki ima ameriški, britanski, kanadski in irski potni list, leta 2020 pa so ga obsodili na 16 let zaporne kazni zaradi vohunjenja. Primer 31-letne ameriške košarkarice, dvakratne olimpijske prvakinje, sicer že dlje časa povzroča dodatne napetosti med Moskvo in Washingtonom. Grinerjevo so v Rusiji aretirali 17. februarja, le teden dni pred začetkom ruske invazije na Ukrajino, zaradi katere so zahodne sile uvedle obsežne sankcije proti Rusiji.

V zadnjem obdobju so ameriške oblasti sprožile diplomatsko kampanjo za osvoboditev Grinerjeve. Tako je ameriški državni sekretar Antony Blinken 29. julija prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino po telefonu govoril z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, pri čemer ga je poskušal prepričati, naj sprejme ameriško ponudbo za zamenjavo zapornikov, s katero naj bi Rusi Američanom med drugim predali tudi košarkarico.

09.21 Iz Ukrajine odplule še tri ladje z žitom

Iz ukrajinskih pristanišč Črnomorsk in Odesa so danes, skladno z sporazumom o izvozu po Črnem morju, izplule še tri ladje z žitom, je sporočilo turško obrambno ministrstvo. Iz Odese je ladja Navistar odplula proti Irski, iz Črnomorska pa sta na pot krenili ladja Rojen, namenjena v Veliko Britanijo, in Polarnet, ki se je podala proti Turčiji. Navistar, ki pluje pod panamsko zastavo, ima na krovu 33.000 ton žita, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo turško obrambno ministrstvo.

Skladno s četrtkovo napovedjo Londona je proti Otoku iz Črnomorska odplula ladja Rojen, ki pluje pod malteško zastavo in je natovorjena z 12.000 tonami žita. Z enako količino žita na krovu se je proti Turčiji namenila turška ladja Polarnet.

Izvoz žita po Črnem morju usklajuje center za poveljevanje in nadzor v Istanbulu. FOTO: Nacho Doce/Reuters

Pred tem je v ponedeljek iz Odese izplula ladja Razoni, ki pluje pod zastavo Sierre Leone in je naložena s 26.000 tonami koruze. To je prva pošiljka žita v okviru sporazuma, ki sta ga pred dvema tednoma ruska in ukrajinska stran ob posredovanju Turčije in ZN podpisali v Istanbulu. Ladja je v sredo prestala inšpekcijo v Istanbulu in nadaljevala pot proti libanonskemu pristanišču Tripoli. V skladu z dogovorom v Istanbulu namreč deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz žita po Črnem morju. V centru sodelujejo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN.