Irska se še naprej otepa Applovih milijard

Leto in pol po prelomni razsodbi evropske komisije, v kateri je ugotovila, da je ameriško podjetje Apple s sodelovanjem v posebni davčni shemi več desetletij od Irske prejemalo nezakonito državno pomoč in mu izstavila račun za trinajst milijard evrov premalo plačanih davkov, sta irska vlada in tehnološki gigant dosegla dogovor o plačilu vrtoglavega zneska, s katerim pa zgodba še zdaleč ni zaključena.

Irski finančni minister Paschal Donohoe je sporočil, da bo Apple na poseben bančni račun od prihodnjega meseca pa do začetka jeseni nakazal celotnih trinajst milijard evrov in s tem izpolnil svoje obveznosti iz razsodbe evropske komisije. Toda denarja se irska vlada ne bo dotaknila, vse dokler ne bo znana usoda njene in Applove pritožbe na odločitev komisije, vložene na sodišču EU v Luksemburgu. Irska vlada si vse od konca leta 2016 prizadeva za to, da Applu denarja ne bi bilo treba plačati. Vztraja namreč, da družba ni bila obravnavana nič drugače kot druga primerljiva podjetja in da je bila sporna davčna shema, po kateri je Apple dolga leta efektivno plačeval zgolj enoodstotni davek na dohodek pravnih oseb, povsem v skladu z irsko in evropsko zakonodajo.

Irska je prepričana, da razsodba ogroža njen gospodarski model, ki je močno odvisen od neposrednih tujih naložb. Država ima eno najnižjih davčnih stopenj na dohodke pravnih oseb v Evropi.

»Vlada povsem zavrača razsodbo komisije. Toda kot predana članica EU bo Irska izpolnila svoje zakonske obveznosti,« je danes potrdil minister Donohoe, ki je dogovor z Applom opisal kot pomemben mejnik pri uveljavljanju razsodbe. Vzpostavljanje posebnega računa je bilo kompleksno in je vzelo precej časa, je poudaril Donohoe, med drugim zaradi upoštevanja evropskih pravil na področju transparentnosti javnega poslovanja.

Dejansko so se stvari premikale tako počasi, da se je evropska komisija oktobra lani odločila, da Irsko po sodni poti prisili k pobiranju spornih milijard. Znesek, ki ga je Apple po mnenju komisije dolžan poravnati, je primerljiv s tistim, ki ga otoška država vsako leto nameni za financiranje svojega zdravstvenega sistema. Mnogi Irci menijo, da bi država morala sprejeti denar in ga porabiti za izboljšanje kakovosti javnih storitev.

Toda tudi v primeru, če Irska denar sprejme, obstaja verjetnost, da ta ne bo končal v njeni davčni blagajni, ampak se bodo v vrsto zanj postavile druge evropske države, ki bi lahko poskušale dokazati, da so obdavčljive aktivnosti v resnici potekale v njihovih jurisdikcijah in da so zato one tiste, ki so upravičene do Applovih milijard. Na to so po razsodbi opozorili tudi predstavniki evropske komisije.