IMF: Brexit brez dogovora bi bil katastrofa

Britansko gospodarstvo bi utrpelo veliko škodo, če bi do odhoda Velike Britanije iz EU marca prišlo brez dogovora o brexitu, je opozoril Mednarodni denarni sklad (IMF). Nejasnost glede prihodnjih ekonomskih odnosov bi prizadela tudi evropsko gospodarstvo, vendar precej manj.

Med Londonom in Brusljem ostajajo odprta številna vprašanja o brexitu, je v letni napovedi za Veliko Britanijo po poročanju francoske tiskovne agencije opozoril IMF. Vprašanje nadaljnjih ekonomskih odnosov, pa tudi vprašanje meje na Irskem, morajo biti po opozorilih Mednarodnega sklada nujno rešena pred marcem. Nasprotno meni britanska premierka Theresa May, ki je prejšnji teden nakazala, da brexit brez dogovora ne bi bil katastrofa za Veliko Britanijo. Mayjeva sicer ostaja optimistična, da bosta London in Bruselj dosegla dogovor, ki bo določal odnose po izstopu iz Unije. IMF Veliki Britaniji za prihodnje leto napoveduje 1,5-odstotno gospodarsko rast. Napoved je sicer utemeljena na domnevi, da bosta EU in Velika Britanija do konca leta sklenili dogovor.
 

Tehtanje med Corbynom in radikalnim brexitom

Britanski gospodarstveniki se ne srečujejo zgolj z grožnjo kaotičnega izstopa iz EU, temveč tudi s precejšnjo verjetnostjo, da bodo prihodnjo vlado sestavili laburisti pod vodstvom ultralevičarja Jeremyja Corbyna. Nekateri analitiki celo verjamejo, da je ta možnost nevarnejša od najbolj radikalnega brexita, smo v Delu pisali pred dnevi.

Dosedanji potek pogajanj o brexitu je težko razlog za povečan optimizem, da bosta Bruselj in London v predvidenem roku rešila odprta vprašanja. Še vedno je velika verjetnost, da bo Združeno kraljestvo marca prihodnje leto izstopilo iz EU brez dogovora. To na Otoku povzroča nelagodje in nervozo med posamezniki in podjetji, ki se sprašujejo, kako bi tak scenarij vplival na stabilnost britanskega gospodarstva.

Nič manj zaskrbljenosti ni čutiti nad notranjepolitičnimi razmerami in možnostjo menjave vlade. Vladajoča konservativna stranka se zaradi nesoglasij o brexitu srečuje z nevarnostjo implozije. Padec vlade Therese May in razpis predčasnih volitev bi lahko vodji britanske opozicije Jeremyju Corbynu na stežaj odprla vrata v Downing Street 10, Združeno kraljestvo pa bi tako dobilo najbolj levo usmerjenega premiera po Jimu Callaghanu, laburističnem predhodniku Margaret Thatcher.
Corbynizem, ki temelji na idealiziranju močne države in prerazporejanju družbenega bogastva, ima zagovornike predvsem med mlajšimi generacijami, ki so odraščale v času finančne krize.



Starejše so manj prepričane o rešitvah, ki jih ponuja. Kritiki očitajo laburistom, da Corbynovi načrti, ki med drugim predvidevajo nacionalizacijo energetike, vodovodnih omrežij, železnic in poštnih storitev ter znatno povišanje davka od dobička pravnih oseb (z 19 na 26 odstotkov), niso samo kontroverzni, ampak tudi nevarni za prihodnjo gospodarsko stabilnost. Konec preteklega leta je investicijska banka Morgan Stanley v odmevnem poročilu opozorila svoje stranke, da bi bila zmaga laburistov na volitvah enaka ali celo večja grožnja gospodarstvu kot brexit.