V nadaljevanju preberite:

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je deloma klonil pod pritiskom ulice in bo uveljavil le tehnični del napovedanih sprememb volilne zakonodaje, politični del sprememb, za katerega so si prizadevali predvsem Hrvati, pa bo prepustil domači politiki. In vendar, karkoli bi že Schmidt storil, ne bi odpravil sence dvoma o legitimnosti splošnih volitev, ki bodo 2. oktobra.

Na sarajevskih ulicah so se včeraj končali večdnevni protesti proti reformi volilne zakonodaje, ki jo je pripravil visoki predstavnik Christian Schmidt. Več sto protestnikov je namreč zmotil etnični model, po katerem bi predstavnike določenega naroda lahko izbrali le v okrajih, v katerih volilni upravičenci tega naroda predstavljajo najmanj 3 odstotke prebivalstva.

Za takšno spremembo so si najbolj dejavno prizadevali predstavniki hrvaškega naroda, ki jih skrbi, da jih po trenutno veljavnem zakonu v določenih delih Federacije BiH Bošnjaki prelahko preglasujejo. Po plazu glasnih kritik, ki so se usule na Schmidta od Bošnjakov in zagovornikov državljanske ureditve države, ki so predlagane reforme razumeli kot ugajanje vodilni hrvaški stranki HDZ BiH, je visoki predstavnik odstopil od vsebinsko ključnega političnega dela reform, vztraja pa pri tehničnih reformah, ki naj bi pripomogle k večji transparentnosti volilnega procesa.