Hrvaška izpustila sodelavko Pussy Riot

Sodelavka ruskega feminističnega kolektiva Pussy Riot Ajsoltan Nijazova, ki jo je na meji s Slovenijo v ponedeljek aretirala hrvaška policija, je znova na prostosti. Kot je včeraj  popoldne sporočila njena odvetnica Lina Budak, so jo izpustili iz ekstradicijskega pripora. Nijazova je dejala, da je pričakovala vsaj še nekaj dni v zaporu

Kot je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina pojasnila odvetnica Budak, je na zagrebškem županijskem sodišču v petek potekala obravnava na osnovi njihove pritožbe, ki so jo vložili zaradi odreditve pripora Nijazovi.

»Šokirana sem,« je vrnitev na svobodo nato v petek popoldne za televizijo N1 komentirala Nijazova, ki je pričakovala, da bo v zaporu preživela vsaj še ta konec tedna ter ponedeljek in torek. Kot je še dejala, so pogoji za ženske zapornice v zagrebškem zaporu Remetinac zelo slabi, saj te v nasprotju z moškimi med drugim nimajo pravice do sprehoda na prostem čez dan, ampak šele zvečer, kar pomeni, da ne vidijo sončne svetlobe.

Aretirana na podlagi dvajset let stare Interpolove tiralice

Po aretaciji v Sloveniji je sodelavko Pussy Riot Nijazovo na mejnem prehodu Obrežje v ponedeljek aretirala še hrvaška policija. V nasprotju s postopkom v Sloveniji, kjer je sodnik še isti dan odredil izpustitev, je hrvaški sodnik v torek zanjo odredil ekstradicijski pripor.

Članice skupine Pussy Riot so se sicer v ponedeljek odpravile iz Slovenije na Hrvaško, kjer so imele v okviru evropske turneje še isti dan koncert v zagrebškem Muzeju moderne umetnosti. Zataknilo se je na meji, kjer je bila Nijazova aretirana na podlagi 20 let stare Interpolove tiralice.

Tiralica je bila po besedah sodelavcev in prijateljev Nijazove izdana, ker so jo zaradi aktivizma v Turkmenistanu lažno obtožili spornih poslov in sodelovanja z opozicijo, in je povsem politično motivirana. A potem ko je zagrebški sodnik aktivistki v torek odredil ekstradicijski pripor, ji je, vsaj teoretično, grozila deportacija v Turkmenistan.

V sredo so članice Pussy Riot skupaj z Budakovo in drugimi aktivisti pred Remetincom javnosti pojasnile še, da ponovno sojenje Nijazovi ni mogoče, saj je šestletno zaporno kazen že odslužila v Rusiji. Obenem so se pritožile, da so pogoji v Remetincu hujši, kot so bili tisti v ruskem zaporu, piše Hina.