Hladnovojno iskanje miru na Jutrovem

Medtem ko je srečanje v Varšavi usmerjeno v »zoperstavljanje« Iranu, ki je za Washington spet postal eden od glavnih sovragov, se v Sočiju iranski predsednik Hasan Rohani z gostiteljem Vladimirjem Putinom in turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoğanom pogovarja o vzpostavljanju miru v Siriji.

Komentator britanskega BBC je odločitev ZDA, da dvodnevno mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu pripravi v Varšavi, označil za precej čudaško diplomatsko potezo. Zakaj srečanje predstavnikov v glavnem zahodnih in arabskih držav poteka v prestolnici Poljske, ki ni ravno znana po tem, da bi bila doslej aktivno vključena v reševanje težav na Jutrovem, se je spraševal Jonathan Marcus. Najprej je ponudil odgovor, da je do tega privedlo nemara to, ker Poljaki doslej še vedno neuspešno hrepenijo po tem, da bi Američani pri njih postavili vojaško oporišče, ki se ga je med ljudstvom že oprijelo ime »Fort Trump«. Potem pa je komentator razkril pravi razlog: nihče od drugih tesnih partnerjev v Evropi si ni prav pretirano želel, da bi gostil to srečanje.
Pri agenciji Reuters so zapisali, da je priprava dogodka priložnost za poljsko konservativno vlado, da v obdobju, ko zaradi domnevnih napadov na pravno državo doživlja čedalje hujše pritiske in izolacijo znotraj Evropske unije, okrepi odnose z ZDA. »To je očiten poskus, s katerim hočejo pokazati, da si želijo ugoditi Washingtonu,« je njihovim novinarjem povedal direktor varšavske podružnice mnenjskega središča Evropski svet za tuje odnose (ECFR) Piotr Buras. Po njegovih besedah so program konference v celoti pripravili Američani, Poljaki pa ga zgolj izvajajo.
 

Vnašanje razkola v Unijo

Kaj o srečanju meni Simon Tisdall, je povedal že naslov njegovega komentarja v britanskem časniku Guardian: »Trumpov iranski vrh priča, kako oddaljen je od preostalega Zahoda«. V medijih o varšavskem srečanju še vedno poročajo kot o »iranskem vrhu«, saj je bila osnovna zamisel res ta, da bo glavna in edina tema pogovorov ta bližnjevzhodna država, ki prav v teh dneh slavi 40. obletnico začetka islamske revolucije. A so se kasneje v Washingtonu odločili, da bodo dnevni red razširili, ker bi pogovor zgolj o Iranu razkril, kako globoke so razlike med zahodnimi partnerji. Organizatorji vse do začetka srečanja niso hoteli povedati, kdo vse bo med gosti, a očitna je bila že napovedana odsotnost ne le ruskih predstavnikov, temveč tudi zunanjih ministrov tako pomembnih ameriških zaveznikov, kakor sta Francija in Nemčija. Tudi v Združenem kraljestvu se sprva niso odzvali kot kaki »pudlji«. Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je dejal, da bo prišel na konferenco le, če bodo tam razpravljali tudi o humanitarni krizi v Jemnu, za katero na stari celini marsikdo krivi ameriško tesno zaveznico Saudsko Arabijo. Na vabilo se je odzval šele tik pred zdajci, ko so mu v Washingtonu zagotovili, da bodo govorili tudi o tem problemu, in mu ponudili vodenje te razprave.



Prav tako ni bilo evropske »zunanje ministrice« Federice Mogherini, ki je sodelovala pri pogajanjih o iranskem jedrskem sporazumu (JCPOA). Tega je pred štirimi leti podpirala in podpisala tudi prejšnja ameriška administracija predsednika Baracka Obame, njegov naslednik Donald Trump pa se mu je odpovedal in začel novo sankcijsko vojno tako proti Teheranu kot tudi proti vsem tistim po svetu, ki bi si drznili kršiti te enostranske ameriške ukrepe. Ker hoče EU JCPOA ohraniti pri življenju, se je odločila, da bo še vedno trgovala z Iranom, da bi svoja podjetja obvarovala pred ameriškimi kaznimi, pa je ustanovila poseben obvod oziroma instrument z imenom Instex. Ta vsekakor ni otoplil skrhanih odnosov med čezatlantskimi partnerji. »Cilj srečanja je tudi v izrabljanju razlik znotraj EU glede iranskega vprašanja,« je za francoski radio RFI pojasnil profesor mednarodnih odnosov na univerzi v Tel Avivu Emmanuel Navon. Po njegovih besedah so vrh pripravili na Poljskem, ki jo je imenoval enfant terrible EU, da bi poslali jasen signal Bruslju, kako se v Uniji ne strinjajo vsi s poskusi Mogherinijeve, da bi evropske družbe obvarovala pred sankcijami ZDA. Podobnega mnenja je tudi nekdanji poljski zunanji minister Radek Sikorski, ki je Trumpa obtožil, da hoče s pomočjo Poljske razbiti EU, ker jo dojema kot glavno gospodarsko grožnjo ZDA. »V tem smislu je ameriška politika podobna ruski,« je dejal za izraelski časnik Haaretz.
 

»Vojna« ali »zoperstavljanje«?

Čeprav Iran uradno ni več bil glavna tema vrha, je govor o tej državi vsekakor prevladoval v Varšavi. Kakšen je odnos sedanje ameriške administracije do Teherana, je v poljskem glavnem mestu v pogovoru za iransko različico ameriškega državnega radia Svoboda, Radio Farda, lepo pojasnil osebni odvetnik predsednika ZDA Rudi Guiliani. »Po mojem je treba ta režim vreči. To so ubijalci, morilci, atentatorji. Ta režim mora oditi,« je bil odkrit nekdanji župan New Yorka. Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu ni skrival, da ga v Varšavi od bližnjevzhodnih tem zanima le iranska »grožnja«. Trudil se je vzpostaviti nekakšno protiiransko zavezništvo z arabskimi sosedami, a njegova gorečnost je pripeljala do manjšega škandala. Kakor so razkrili ruski poročevalci, je bila njegova služba za stike z javnostjo prisiljena popraviti njegovo izjavo, da so na teh odkritih pogovorih s predstavniki vodilnih arabskih držav razpravljali o skupnem interesu v »vojni proti Iranu«. V popravljeni različici je »vojno« nadomestilo »zoperstavljanje«.



V Teheranu so konferenco označili za »varšavski cirkus«, ki je obsojen na neuspeh. »Mrtev je bil že ob prihodu ali pa celo že pred prihodom,« se je v jeziku ameriških črnih kriminalk izrazil iranski zunanji minister Džavad Zarif. Pred dnevi se je na Trumpov letni govor o stanju v državi odzval z izjavo, da ZDA podpirajo »diktatorje, klavce in skrajneže«, ki uničujejo regijo. Tudi iranski veleposlanik v Moskvi Mehdi Sanaei je varšavsko konferenco razglasil za širjenje sovraštva proti njegovi državi, pač pa je po njegovih besedah v nasprotju z njo današnji rusko-turško-iranski vrh o reševanju sirske krize usmerjen k miru. Ta poteka v ruskem letovišču in nekdanjem prizorišču zimskih olimpijskih iger v Sočiju, kjer ruski predsednik Vladimir Putin gosti svoja kolega iz Turčije in Irana, Recepa Tayyipa Erdoğana in Hasana Rohanija, ki se v »astanskem formatu« ponovno pogovarjajo o tem, kako iz Sirije pregnati še zadnje pripadnike teroristične organizacije Islamska država. Turčija, ki je po ZDA druga vojaško najmočnejša članica Nata, je na vrh v Varšavi poslala le svojega veleposlanika na Poljskem.