Grški parlament od vlade v Atenah zahteva akcijo za nemške vojne odškodnine

Berlin – Grčija bo od Nemčije zahtevala odškodnino za zločine med drugo svetovno vojno. Parlament je v sredo zvečer vlado z veliko večino pozval k odgovarjajočim diplomatskim in pravnim korakom, premier Aleksis Cipras pa je takšne zahteve označil za zgodovinsko in moralno dolžnost do nekdanjih herojev, »še posebej v času, ko skrajna desnica, nacionalizem in rasizem ogrožajo Evropo«.

Posebna strokovna skupina je reparacije pred nekaj leti ocenila na približno tristo milijard evrov, premier Cipras, ki je reparacije zahteval že med predvolilno kampanjo leta 2015, pa vsaj v sredo ni govoril o vsotah, a je našteval prisilne kredite grške centralne banke, materialno škodo z uničenjem proizvodnih kapacitet, odškodnine za sorodnike žrtev in vrnitev arheoloških zakladov. Nacistična okupacija Grčije je zahtevala najmanj tristo tisoč življenj in pred glasovanjem so v parlamentu brali izjave prič nacističnih pokolov v grških vaseh.

Cipras je povedal, da zahtev po odškodninah niso želeli povezovati s finančno krizo in grškimi dolgovi, po končanju še zadnjega programa mednarodne pomoči pa se mu zdi pravi čas zanje. Po njegovem mnenju gre za zgodovinsko, etično in čustveno obremenjujočo temo, priložnost za zaprtje tega poglavja vidi za oba naroda. Z Nemčijo hoče sodelovati »na isti ravni in prijateljsko«. A je težko pričakovati, da bo v Berlinu naletel na razumevanje. Nemška vlada pravi, da se zaveda zgodovinskih odgovornosti, a tudi vztraja, da je poglavje vojnih odškodnin zaprto najkasneje s pogodbo o združitvi države iz leta 1990, ki izrecno ne predvideva nobenih novih reparacij.

Tudi grški parlamentarci Nemčijo obtožujejo, da je bila tema zanjo zaključena z izplačilom 160 milijonov mark žrtvam nacistične strahovlade v šestdesetih letih minulega stoletja in s sprejemom 420 tisoč grških gostujočih delavcev, ter računajo na mednarodna sodišča. Grški populisti pa Ciprasa obtožujejo pridobivanja glasov za oktobrske parlamentarne volitve - a tudi sami od Nemčije zahtevajo vojne odškodnine, stranka Zlata zora na primer 400 milijard evrov.

Sedem desetletij po koncu druge svetovne vojne pa se zahteve po nemških reparacijah ne množijo le v Grčiji, tudi poljski predsednik Andrzej Duda je lani ocenjeval, da škoda iz druge svetovne vojne njegovi državi ni bila poravnana. Na nemške opomine, da se je Poljska odškodninam odrekla že leta 1953, v konservativni Varšavi odgovarjajo, da jih je v to prisilila Sovjetska zveza. Številni zgodovinarji pa vendarle opozarjajo na nevarnosti zahtev po vojnih odškodninah za drugo svetovno vojno in to ne le zato, ker je od nje preteklo toliko časa. Visoke odškodnine, ki jih je morala Nemčija plačevati po prvi svetovni vojni, so bile eden pomembnih razlogov za vzpon Adolfa Hitlerja.