Neomejen dostop | že od 9,99€
Nadaljnja podpora Ukrajine je glavna tema vrha EU. Predvsem vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo vnaša med vladajoče politike na stari celini veliko negotovosti. Najpomembnejši voditelji držav EU so o nadaljevanju podpore že na predvečer današnjega vrha razpravljali z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Nemški kancler Olaf Scholz in drugi so na vrhu, ki se ga udeležuje tudi Zelenski, zatrjevali, da bo Ukrajina dobivala podporo, dokler jo bo potrebovala. Po besedah predsednika evropskega sveta Antónia Coste »v vojni ne gre le za Ukrajino in Evropo, temveč tudi za mednarodno pravo«. To, poudarja, mora zmagati, invazija mora biti poražena.
V Bruslju je sicer vse več razprav o pogovorih o premirju, a konkretnih točk še ni. Predvsem na vzhodu niso prepričani, da je glede na stanje na fronti čas že primeren za mirovne pogovore. Ker je Rusija v ofenzivi, po mnenju predsednika Litve Gitanasa Nausėde takšen mir ne bi bil pravičen in trajen.
Tudi zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je opozorila, da bi bil »vsak pritisk za prezgodnja pogajanja slab dogovor za Ukrajino«. Poudarila je, da vsi drugi akterji po svetu pazljivo spremljajo, kako bomo delovali v tej zadevi. »Moramo biti močni. Sirija kaže, da Rusija ni nepremagljiva,« je zatrdila Estonka. Naše moči ne bi smeli podcenjevati, je prepričana.
Zelenski je načeloma naklonjen ideji, da bi v Ukrajino po prekinitvi ognja prišle mirovne sile. To je že večkrat omenjal francoski predsednik Emmanuel Macron. A med drugimi evropskimi državami je glede tega veliko negotovosti. Na Poljskem ni naklonjenosti predlogu. Tudi premier Robert Golob se za zdaj še ni pridružil zagovornikom tega načrta. Pojasnil je, da je za takšne razprave še prezgodaj, saj morata strani najprej končati spopade.
Golob je prepričan, da bo prihodnje leto ključno za mir v Ukrajini. Vsako priložnost za mir bi morali zagrabiti z obema rokama. S prihodom nove administracije v Washingtonu »bo nastopil nov moment«. Po premierovem mnenju bi ga lahko izkoristili, da bi dosegli premirje v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Glede Trumpa pa je premierova predstava po neposrednem kontaktu z njim precej drugačna, kot jo je o njem imel prej na podlagi medijskih poročil.
Zelenski je v Bruslju pozval k enotnosti med EU in ZDA. »Le skupaj lahko dejansko ustavijo Putina in rešijo Ukrajino,« je dejal. Brez ameriške podpore bi bil položaj po njegovih besedah izjemno težek. Ukrajina si najbolj želi predvsem več sistemov zračne obrambe, s katerimi bi lahko bolje zaščitila jedrske elektrarne in skladišča plina.
Po pogovorih z voditelji EU je dejal, da želijo vedeti, kaj bo sledilo dan po premirju. »Ne moremo živeti z zamrznjenim konfliktom na našem ozemlju,« je dejal. Po njegovih besedah Ukrajina želi močan položaj in varnostna jamstva.
»Želimo si konec vojne in stabilen mir. To Rusije ne zanima, kar ves čas kaže,« je ocenil. Kritičen je bil tudi do Putinovih ponudb. »Glavni nacist na svetu govori o denacifikaciji in demilitarizaciji Ukrajine,« se je zgražal. Prepričan je, da Ukrajini predlaga, naj se preda, se odpove svoji smeri in neodvisnosti. »Živi v drugem svetu, v svojem akvariju,« je opisal Putina.
Glede vpoklica mlajših vojakov – takšne zamisli zagovarjajo tudi v ZDA – se je vprašal: »Kakšna je razlika, če si star 20 ali 30 let, nimaš pa dovolj orožja?« Eden od očitkov Kijeva Zahodu je, da zamuja pri uresničevanju obljub o dobavah orožja.
Napovedal je tudi, da od novega leta, ko ne bo več veljala njihova pogodba z Gazpromom, ne bodo dovolili tranzita ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje. Z njim Rusija dobiva dodatne milijarde za vojno, je prepričan Zelenski. Tranzit bodo dopuščali, če bo plin iz drugih držav. Navedel pa je možnost tranzita ruskega plina, če bi ga v državah prejemnicah plačali Gazpromu šele po koncu vojne.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji