Globok priklon in dragoceno darilo – znamenje, da se Koreji pomikata k združitvi

Še preden se je predsednik Mun Dže In vrnil domov z obiska v Pjongjangu, je v Seul prispela pošiljka, v kateri sta bili dve toni borovih gob. Paket gob songji, kot se ta redka vrsta imenuje v korejskem jeziku, oziroma macutake, kot jim pravijo Japonci, je darilo severnokorejskega voditelja Kim Džong Una družinam, ki so ločene od sorodnikov ostale na južni strani 38. vzporednika.

Ob okusu iz rodnega kraja bo lahko okoli štiri tisoč izbranih Južnih Korejcev danes proslavilo praznik sredine jeseni, ko se družine zberejo okoli mize in najslastnejše zalogaje posvetijo dobri žetvi. Po pol kilograma gob, je dejal Mun, bo morda prineslo vsaj malo tolažbe ljudem, ki praznika ne morejo proslaviti skupaj z najbližjimi, ker so ti ostali na drugi strani demarkacijske črte. Težko je vnaprej napovedati, ali je to hkrati obljuba, da se bodo lahko družine, ki jih je pred skoraj sedmimi desetletji ločila korejska vojna, v prihodnje pogosteje sestajale. Je pa darilo severnokorejskega voditelja zagotovo znamenje dobre volje in želje po tem, da se čim prej začne proces združevanja.

Gobe songji so za Korejce nekaj podobnega, kot so za Evropejce tartufi. Te gobe rastejo v zemlji, običajno pod krošnjami borov, pa tudi drugih dreves. Ni jih težko izkopati, jih je pa zelo težko najti. Ko gre za primerke prvega razreda, lahko njihova cena preseže tisoč dolarjev, tako da gre tokrat v resnici za zelo dragoceno darilo.



Še vedno pa se ne ve, s čim je Mun obdaroval Kima. Govori se marsikaj, vendar so se v Modri hiši, kot se imenuje predsedniška palača, potrudili ostati diskretni, saj bi lahko bila sleherna dragocenost, ki bi jo prenesli čez demarkacijsko črto, kršenje mednarodnih sankcij proti Severni Koreji. Zato južnokorejski predsednik ni razkril svojih daril.

Največje darilo, ki ga je dal Mun svojim gostiteljem, pa je zagotovo skoraj 90 stopinj globok priklon pred prebivalci, ki so jih pripeljali na letališče Sunan, da bi ga pričakali. Rokovanje velja v obeh Korejah za zahodni običaj, medtem ko je priklon tradicionalni način izražanja spoštovanja. Globlje ko se kdo prikloni, bolj spoštuje tistega, ki se mu priklanja. In Mun je s svojim priklonom osvojil srca gostiteljev.



»Ljudi ne združuje denar, temveč ponižnost in toplo srce,« je na facebooku zapisal južnokorejski zgodovinar Džeon Vu Jong. »Predsednikov globok priklon prebivalcem Pjongjanga bo pri spreminjanju severnokorejske zavesti bolj učinkovit kot deset milijard letakov.« Pri tem je imel v mislih propagandne letake z različnimi sporočili, ki jih je Južna Koreja sicer nedostopnim Severnim Korejcem pošiljala čez bodečo žico.

Eden od najbolj dragocenih rezultatov srečanja, ki je ta teden potekalo v Pjongjangu, je bila obljuba Kim Džong Una, da bo še pred koncem leta obiskal Seul. To pomeni, da je pripravljen svojemu ljudstvu razkriti, kako bogatejša je Južna Koreja od »raja na zemlji«, za kakršno se pogosto razglaša komunistična država severno od 38. vzporednika. Če že ne kaj drugega, bo že na televizijskih posnetkih videti, kakšno je eno najbolj razvitih mest na svetu, tako da bodo morali iz šolskih učbenikov končno črtati strani, na katerih piše, da živijo njihovi rojaki na jugu v revščini in temi, da so srečni, kadar jim ameriški vojaki za čiščenje škornjev namenijo kakšen von. V resnici znaša južnokorejski bruto domači proizvod na prebivalca okoli 30-krat več od severnokorejskega.

Težko je napovedati, ali se bo tudi Kim 90 stopinj globoko priklonil Južnim Korejcem, je pa pomembno to, da bo prišel v Seul. To bo pomemben korak naprej, korak k reformam, ki jih je Severna Koreja desetletja zavračala.