Francozi stavkajo za drugačno Francijo

Francija vstopa v turbulentne čase, ko je možno vse, je bilo med drugim brati opozorila pred današnjo stavko, ki so jo zaradi napovedane pokojninske reforme Francozi pripravljali pred tedni. Medtem ko je pred letom izbruhnilo trdovratno in hrupno gibanje rumenih jopičev, je morda tokratna stavka še en mejnik v ljudskih prizadevanjih za drugačno Francijo.

Cunami?

Zaradi napovedane pokojninske reforme že več tednov vabijo k protestom številni poklici: od učiteljev in železničarjev do odvetnikov in marsikoga – milijoni Francozov, zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, naj bi obrnili na glavo današnji dan in, ker (nekateri) grozijo z »neomejeno stavko«, nemara celo daljše obdobje.

Kakor so pozvali v sindikalnih centralah CGT, FO, FSU in Solidaires, vlaki (kar 90 odstotkov), avtobusi, taksiji ... ne bodo vozili, nemalo letal Air France, pa tudi drugih prevoznikov, kot je EasyJet, bo prizemljenih. V šolah ne bo pouka, saj naj bi po pisanju Le Monda stavkalo tudi približno 900.000 šolnikov v osnovnih in srednjih šolah, prav tako cestarji ne bodo pobirali smeti.



Delovni zastoji bodo še v energetiki, rafinerijah in tovarnah, kot je Renault, ustavilo se bo pravosodje ... Stavkajoči naj bi (tudi na apel CFE-CGC in resornih sindikatov) množično preplavili ulice in protestirali, saj je po podatkih ministrstva za notranje zadeve po državi napovedanih kar 245 zborov oziroma manifestacij. Cilj je preprečiti vzpostavitev novega univerzalnega pokojninskega režima po točkah oziroma: naj bo še naprej vse po starem, a z določenimi popravki.

​Dosedanji pokojninski sistem je, kot so prepričani sindikalisti, dober, saj je »medgeneracijsko solidaren«, čeprav je posebnih režimov kar 42. Vlada meni nasprotno: preglednost, pravičnost za vse in solidarnost da obeta komaj napovedana reforma ... Popolne enotnosti med sindikalisti tudi tokrat ni, kajti medtem ko so v številnih združenjih napovedali stavkovno-protestniški cunami, v konfederaciji CFDT niso vstopili v karavano, češ da se ne prepoznajo v pozivu.

Tudi Thomas Piketty

Med tistimi, ki verjamejo, da se je treba postaviti nasproti napovedanim spremembam pri upokojevanju – ker je negotovosti preveč, recimo o vrednosti točk v novem sistemu, kakor tudi netransparentnosti –, je denimo ekonomist Thomas Piketty. V intervjuju za France Inter je dejal, da »univerzalni pokojninski režim sam po sebi ni nujno slab«, a v isti sapi dodal, da vsak vplačan evro v pokojninsko blagajno ne more biti enak (in vendar je ideja prav ta: en evro je en evro za vse), ker se »v nekaterih profesijah umira prej« ...
​
​Pravičnost, o kateri toliko govorijo macronisti, da je torej vprašljiva, a socialno in davčno poštenje sta nujni. Piketty je bil nasploh oster do vlade, ki da z ukrepi prizanaša bogatim oziroma vleče (davčne) poteze, ki so v prid vrhnjim slojem, (z zamrznjenimi plačami v zdravstvu, šolstvu ...) pa varčuje pri tistih, ki se že tako težko prebijajo, in zdaj še upokojevanje. Vlada je opozorila na drugo plat zgodbe, češ, v sedanjih razmerah prihaja do takšnih abotnosti, da se pariški voznik avtobusa upokoji deset let prej kot njegov kolega iz Le Havra ...

Proti zakonu močnejšega

Da se je treba množično povezati in preplaviti ulice – »za socialno pravičnost in proti zakonu močnejšega« –, se je v odprtem pismu za Le Monde poleg Pikettyja podpisalo okrog 180 francoskih intelektualcev. Zapisali so, da sta sedanjost in prihodnost odvisni od številnih socialnih in političnih bitk, ki jih bodo Francozi bíli v »napadih neoliberalne in avtoritarne oblasti«. Svoboda in enakost, ekologija in pravičnost da ne smejo biti več samo prazni koncepti, ampak morajo vedno znova napolnjevati misli in dejanja.
​
​Čas je menda za nove paradigme: bolj za življenjsko kakor za kupno moč, za globalnost in ne globalizacijo, bolj za individualno in kolektivno emancipacijo kakor za individualni uspeh. Morda se bo danes v Franciji nekaj ključno prelomilo. Ni malo sklicevanja na socialno razburkano leto 1995. (Tudi) takrat se je začelo 5. decembra zaradi pokojninske reforme ...