V Makedoniji so mnogi razočarani, ker bivši premier
Nikola Gruevski še ni za zapahi.
Njegov filmski pobeg ne bo prispeval k povrnitvi zaupanja ljudi v vladavino prava. Razplet ne bo odvisen le od Budimpešte, temveč tudi od Bruslja in Evropske ljudske stranke.
Najbolj razočarani so tisti, ki so bili tako ali drugače žrtve njegove avtokratske vladavine. Zanje predstavlja Nikola Gruevski simbol koruptivnega režima, ki je pripeljal do največje politične krize v državi. Ustanovitev posebnega tožilstva, kazenski pregon koruptivnih politikov in prva pravnomočna obsodba Gruevskega so pomenile začetek vrnitve zaupanja ljudi v pravosodno oblast. Če bivši makedonski premier ne bo končal za zapahi, ne bo nihče prepričal državljanov, da so pred zakonom vsi enaki.
Nova balkanska begunska pot
Kako je Gruevski v resnici pobegnil, bo še dolgo predmet ugibanj in špekulacij. Po prvih nepreverjenih informacijah je na Madžarsko pobegnil preko Albanije. Mejo naj bi nezakonito prestopil v nedeljo ponoči in prispel v Tirano. Najprej naj bi se zatekel na madžarsko veleposlaništvo, nato pa skrit pod klobukom in za sončnimi očali z jutranjim letom odpotoval v Budimpešto.
Albanska in črnogorska policija sta potrdili, da je Gruevski prek teh dveh držav pobegnil na Madžarsko, medtem ko srbska policija še molči. Albanska policija je navedla, da je Gruevski, ki ga Interpol še ni iskal, kajti mednarodna tiralica je bila izdana šele dva dni kasneje, v nedeljo zvečer v vozilu madžarskega veleposlaništva prek Albanije potoval v Črno goro.
Po njihovem je iz Makedonije v Albanijo vstopil nezakonito, ker njegovega prihoda niso zabeležili na nobenem mejnem prehodu. V Albaniji naj bi ga pričakala uslužbenca madžarskega veleposlaništva v Tirani. Črnogorska policija je potrdila, da je bil Gruevski na njenem ozemlju in da je mejo med Albanijo in Črno goro ter mejo med Črno goro in Srbijo prečkal z osebno izkaznico.
Po navedbah portala Deutsche Welle, ki se sklicuje na črnogorske policijske vire, je Gruevski ob pomoči madžarskih veleposlaništev v Tirani, Podgorici in Beogradu zamenjal več vozil. V Črno goro je vstopil na mejnem prehodu Božaj, kjer sta ga čakala dva uslužbenca madžarskega veleposlaništva v Podgorici. Od tam ga je madžarsko diplomatsko vozilo odpeljalo do mejnega prehoda Dobrakovo, kjer sta ga prevzela madžarska diplomata iz Beograda.
V tančico skrivnosti ostaja zavito, če so navedbe portala verodostojne, kako je Gruevski prestopil srbsko-madžarsko mejo. Ker tako kot srbska tudi makedonska policija molči, tamkajšnji mediji objavljajo številne špekulacije. Nekateri poročajo, da je Gruevski še vedno v Albaniji, druga pa celo trdijo, da je bil vso pot od Skopja do Budimpešte preoblečen v žensko.
Privilegiji političnih voditeljev
V kabinetu madžarskega premierja
Viktorja Orbana so potrdili, da je Gruevski vložil prošnjo za azil in zahteval status begunca. Vodja premierjevega urada
Gergely Gulyas je zanikal navedbe medijev, da je Budimpešta nudila kakršnokoli pomoč Gruevskemu pri begu iz Makedonije. Po njegovih besedah je Gruevski za azil zaprosil na madžarskem diplomatskem veleposlaništvu zunaj Makedonije, kjer so iz varnostnih razlogov sprejeli odločitev, da je bolje, če ga zaslišijo v Budimpešti kot na tranzitnem območju. Sklenil je s pojasnilom, da je to njihova splošna praksa pri nekdanjih političnih voditeljih.
Med letoma 2006 in 2016, ko je bil Gruevski na oblasti, sta bila z Orbanom politična zaveznika. Poleg sovraštva do ameriškega milijarderja
Georgea Sorosa so ju zbliževale tudi metode dela, kot so avtoritarno vladanje in hujskaške kampanje proti nevladnim organizacijam. Navsedanje sta tudi VMRO-DPMNE, kjer je Gruevski še vedno častni predsednik, in Orbanova stranka Fidesz članici Evropske ljudske stranke (EPP).
Madžarskega premierja najbrž čakajo neprijetne odločitve. Čeprav se po zagotovilih Gulyasa še ni sestal z Gruevskim, se bo verjetno moral odločiti, ali naj ostane zvest svojemu balkanskemu prijatelju ali naj tvega nadalnje zaostrovanje odnosov z Brusljem. Ali bo Madžarska izročila Gruevskega Makedoniji ali ne, bo v veliki meri odvisno od stališč evropske komisije in EPP.
Komentarji