Evrski dogovori razburjajo nemške konservativce

Berlin – Meseberška izjava, s katero sta kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron postavila nove temelje za tesnejše evrsko združevanje, razburja nemške konservativce. Po poročanju medijev bavarska CSU zahteva pogovore v vladni koaliciji, v kateri sodeluje s CDU Angele Merkel ter socialdemokrati Andree Nahles in finančnega ministra Olafa Scholza.

Prav Scholz se s francoskim finančnim ministrom Brunom Le Mairom dogovarja o podrobnostih reform evrskega območja, ki jih je Macron že z lanskim nastopom na Sorboni postavil v središče evropske politike. Za konservativno Nemčijo mnoge njegove postavke niso bile sprejemljive, in res zdaj vsaj o evrskem finančnem ministru ni več slišati, zato pa bosta voditelja Nemčije in Francije evrskim kolegom predstavila načrte za evrski proračun, evropski denarni sklad ter bančno in kapitalsko unijo, vsem iz EU pa uskladitev vojsk in možnost večinskega odločanja o zunanjepolitičnih ­zadevah.
 

Daljnosežna razmišljanja

Macron je komentiral srečanje s kanclerko z opazko, da že deset let ni bilo tako daljnosežnih dogovorov med osrednjima evropskima državama. Angela Merkel govori o novem poglavju. Nekateri nemški konservativci in liberalci pa opozarjajo na nevarnost. O velikosti proračuna ni še nič znanega, jasno pa je, da se nemške in francoske predstave o tem razlikujejo. Kanclerka je v začetku meseca govorila o »investicijskem« evrskem proračunu, ki naj manj razvitim pomaga pri tehnološkem razvoju in inovacijah ter prispeva k večji gospodarski konvergenci evrskih držav, sredstva naj bi bila na spodnjem delu dvomestne milijardne lestvice. Angela Merkel se je strinjala tudi z bančno unijo in unijo kapitalskih trgov, saj naj dosedanji instrumenti ne bi bili dovolj. Med zadnjo krizo ustanovljen Evropski mehanizem za stabilnost (EMS) naj bi preoblikovali v Evropski monetarni sklad s podobnimi pristojnostmi, kot jih ima IMF.

»Skupaj z evropsko komisijo, ki že zdaj redno preverja konkurenčnost članic in upoštevanje pakta stabilnosti, naj bi bil eden izmed stebrov stabilnosti v evrskem območju,« je poudarila kanclerka v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. Opozorila je tudi na obsežne probleme zaradi spreminjanja mednarodne ureditve, saj po hladnovojni bipolarnosti svet postaja multipolaren, ZDA pa ne priznavajo vseh multilateralnih dogovorov. Globalni vpliv širi tudi Kitajska, Velika Britanija odhaja iz EU in Evropejci moramo po kanclerkinem prepričanju »na novo opredeliti svoj položaj v mednarodnih strukturah«.

Pri vsem tem gre tudi za podrobnosti, pri čemer vse niso znane. Bančni uniji je že prejšnji finančni minister Wolfgang Schäuble postavljal številne pogoje v strahu, da bi se izrodila v skupne varščine za slabe dolgove. Nekaterim v Nemčiji se zdi sumljiv evrski proračun, pa naj je še tako omejen. »Kaj smo imeli prej?« je po srečanju nemške vlade v brandenburškem gradu vprašal francoski predsednik in kar sam odgovoril: »Nič. Jutri bomo imeli proračun evrskega območja.« Bavarski premier Markus Söder je opozoril na vprašanje, ali bodo imeli nemški zakonodajalci nadzor nad njim ter kaj bo pomenil za stabilnost evra. Medtem ko predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker govori o uravnoteženem predlogu za premagovanje »asimetričnih šokov«, tudi nekateri nemški krščanski demokrati menijo, da je še veliko nejasnega, in si bodo pogledali ustanavljanje »novih evrskih virov denarja in kreditov«. Voditelj vplivnega münchenskega gospodarskega inštituta Ifo Clemens Fuest svari pred povečanjem razdeljevanja in solidarnosti ter zmanjšanjem obveznosti. Dvomi, da bo v prezadolženih državah prišlo do prestrukturiranja dolgov, saj banke tam še vedno posedujejo veliko državnih obveznic – tudi v Nemčiji.
 

Svarila

Bavarski konservativci so kanclerko skoraj prisilili v tesnejše sodelovanje s Francijo, saj brez tega ne bo mogla v dveh tednih poskrbeti za uspešnejšo evropsko migrantsko politiko, kot so ji ukazali. V nasprotnem namerava notranji minister in prejšnji bavarski premier Horst Seehofer začeti zavračanje v drugih evropskih državah registriranih beguncev na nemških mejah. V Bruslju se bodo konec tedna srečali predstavniki »zainteresiranih držav«, med katerimi poleg Nemčije in Francije omenjajo Avstrijo, Italijo, Grčijo, Španijo in ­Bolgarijo. Bavarski premier, ki svari pred mešanjem evropske finančne in begunske politike, je včeraj odpotoval v Linz in tam ocenil, da se brez jasnih bavarskih stališč Berlin ne bi tako hitro začel premikati. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je ­spomnil, da je nadzor na mejah začela Nemčija. Bo to vsaj malo pomagalo z vseh strani napadeni kanclerki?