Evropska unija pred strateško izbiro

Pariz še ni spremenil stališča o odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Brez stališča je Danska. Skopje mora rešiti še sporna zgodovinska vprašanja s Sofijo. Tirana še ni dobila zelene luči Nizozemske, zadržan je tudi Berlin.

Nov krog pogovorov o vprašanju začetka pogajanj o članstvu z obema kandidatkama se bo po napovedih začel jutri. Končno odločitev naj bi sprejeli šele voditelji držav članic 17. oktobra na vrhu v Bruslju. Po oceni analitikov, ki se sklicujejo na diplomatske vire, bo francoski predsednik Emmanuel Macron sprejel odločitev pet minut pred dvanajsto.

Preizkus verodostojnosti Evropske unije

Nizozemski parlamentarci so danes začeli razpravo o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Kljub podobnim pomislekom, kot jih je imel Berlin, ni nujno, da bo Nizozemska sprejela enako odločitev kot Nemčija. Njihov argument za blokado je od vsega začetka razširjenost korupcije in organiziranega kriminala v obeh državah kandidatkah. Nizozemci naj bi svojo odločitev sporočili šele konec tedna na ministrskem srečanju v Luxembourgu.

Francoski veleposlanik v Skopju Christian Thimonier je pojasnil, da je odločitev Pariza odvisna od vladavine prava v Severni Makedoniji, ki mora narediti konec nekaznovanju političnih elit v državi. Gre za škandal v posebnem tožilstvu, ki je odnesel s položaja v pripor glavno državno tožilko za boj proti organiziranemu kriminalu Katico Janevo.



Bundestag je z veliko večino glasoval za odprtje pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Čeprav je podprl začetek pogajanj s Tirano, je hkrati ocenil, da Albanija še ni izpolnila vseh pogojev. Zelena luč nemških parlamentarcev naj bi bila znak državam članicam, da je treba Skopju in Tirani odpreti pot v EU.

Tega mnenja so tudi predsedniki evropskega sveta Donald Tusk, evropskega parlamenta David Sassoli in evropske komisije Jean-Claude Juncker ter prihodnja predsednica komisije Ursula von der Leyen. V skupnem pismu, ki so ga naslovili na voditelje držav članic, so poudarili, da je EU pred strateško izbiro. Predsedniki glavnih evropskih institucij so izpostavili, da je odločitev o odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo preizkus, ali je EU sposobna držati obljube in se usmeriti v prihodnost.

Druge ponudbe so slaba zamenjava

Čeprav sta Severna Makedonija in Albanija naredili, kar je od njiju zahteval Bruselj, je Skopje bliže začetku pristopnih pogajanj kot Tirana. Poleg Pariza mora prepričati še Sofijo zaradi razhajanj v meddržavni zgodovinski komisiji o sodobni zgodovini obeh držav. Kamen spotike je poreklo revolucionarja Goceta Delčeva. Po mnenju premiera Severne Makedonije Zorana Zaeva bodo hitro rešili nerešena vprašanja, bolgarski premier Bojko Borisov pa je pozval Skopje, naj se ne poigrava z zgodovino in preteklostjo in se raje usmeri v svojo prihodnost, ki je v EU.

Če bodo voditelji EU nagradili napore državljanov Severne Makedonije in Albanije, ki jih je motivirala evropska perspektiva, bo to začetek dolge in naporne poti reform. V Skopju in Tirani se zavedajo, da članstvo ne bo prišlo čez noč. Večini ljudi je tudi jasno, da so vse druge ponudbe slaba zamenjava.

Predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski je za Delo poudaril: »Če bo EU pozabila Zahodni Balkan, ki je njeno geografsko obrobje, vendar še vedno tudi Evropa, na daljše obdobje in če se bo ta znašel v položaju, v katerem je zdaj Turčija, bo to izjemno slabo za njegovo stabilnost. Na koncu bo to slabo tudi za EU, ker bodo nestabilnost in slabe gospodarske razmere v regiji producirale še več kriminala in imigracij.«