Evropska tožilka, ki je potrkala na hrvaška vrata

Evropsko javno tožilstvo je najmlajši organ Evropske unije, ki je začel delovati pred štirimi meseci in je pristojen za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper finančne interese EU. Evropski tožilci preiskujejo in preganjajo goljufije s subvencioniranim denarjem, pranje denarja, čezmejna kriminalna dejanja, s katerimi bi bila povzročena škoda proračunu EU, denimo z denarjem iz strukturnih skladov. Ocenjuje se, da se v procesu nakazovanja denarja iz različnih evropskih skladov po korupcijskih poteh pretaka na stotine milijonov evrov.

Danes 48-letna Laura Kövesi je bila zvezda protikorupcijskega boja v Romuniji, kjer je leta 2013 postala vodja protikorupcijske tožilske agencije DNA (romunsko Direcția Națională Anticorupție). V treh letih je sprožila več tisoč pregonov. DNA je bila sicer ustanovljena leta 2002, a šele pod njenim vodstvom in s številnimi preiskavami do takrat nedotakljivih – politikov, medijskih mogotcev, menedžerjev, sodnikov in tožilcev – je pridobila visoko podporo javnega mnenja. Po pisanju Guardiana so samo v letu 2014 uspešno preganjali 24 županov, pet poslancev, dva nekdanja ministra in nekdanjega predsednika vlade ter več kot tisoč drugih posameznikov, vključno s sodniki in tožilci, in bili potem na sodišču uspešni v več kot 90 odstotkih primerov. V neki anketi iz tistega časa je kar 60 odstotkov vprašanih Romunov odgovorilo, da zaupajo agenciji, medtem ko jih je le 11 odstotkov zaupalo romunskemu parlamentu.

Najmlajša romunska
generalna tožilka

Po več kot petih letih so Kövesijevo po odredbi pravosodnega ministra razrešili julija 2018. Nova vlada je pripravila posebno poročilo o njenem delu, očitali so ji avtoritarno vodenje, arbitrarno in pristransko odločanje ter prednostno obravnavanje medijsko odmevnih primerov. A vlada, ki jo je zamenjala, je 18 mesecev pozneje padla.

Nekdanja košarkarica in hči tožilca je odraščala v komunističnem režimu in imela, kot pravi sama, srečo, da je bila del dolgega procesa preoblikovanja Romunije v demokratično družbo, katere vrhunec je bil vstop v EU. Leta 2003 je postala najmlajša romunska generalna tožilka in prva ženska na tej funkciji. Ko se je pred dvema letoma potegovala za položaj glavne evropske tožilke, je bila mednarodno znana in priznana. Francozi so ji podelili legijo časti za izjemen pogum v boju proti korupciji, Švedi red polarne zvezde.

V Evropi je dobila močno podporo večine držav članic EU, ne pa tudi Romunije. Po nastopu funkcije je v pogovoru za Guardian dejala, da se bo enako kot v svoji domovini osredotočila na boj proti korupciji v 22 državah. Na vprašanje Guardiana, ali bi oklevala s pregonom voditelja EU, ki bi bil osumljen zlorabe evropskih sredstev, je odgovorila: »Seveda bomo ukrepali ... Evropsko javno tožilstvo bo neodvisno tožilstvo in dokazali bomo, da je zakon enak za vse.«