Evropska bitka proti koronavirusu bo kot maraton

Bruselj – Zunanji ministri EU so razpravljali o sprožitvi posebne solidarnostne klavzule. Njeno aktiviranje je v Pogodbi od delovanju EU predvideno v primeru terorističnih napadov ali velikih naravnih nesreč.  Z njo naj bi v duhu solidarnosti zagotovili pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi.  

Aktivacijo klavzule je na zasedanju zunanjih ministrov, ki je potekalo v okviru videokonference, predlagal nemški zunanji minister Heiko Maas. Tako da bi lahko  s konkretnimi ukrepi zagotovili kadrovske in materialne zmogljivosti tam, kjer jih najbolj potrebujejo.   

»Skupno vsem je bilo pomanjkanje medicinske opreme in drugega materiala za spopadanje s koronavirusom,« je po videokonferenci povedal slovenski zunanji minister Anže Logar. Ministrovo srečanje z bruseljskimi dopisniki slovenskih medijev je prvič potekalo z avdiokonferenco.

Logar se je zahvalil sosednjim državam, s katerimi so se kljub omejitvam glede prehodov meja uskladile o poteh za transport blaga. Države članice in institucije tesno sodelujejo pri vračanju državljanov domov. V zadnjem tednu je bilo pripeljali več kot 300 Slovenk in Slovencev.
 

300.000 evropskih državljanov želi domov

Še okoli 1000 ljudi, ki se želijo vrniti domov, je v tujini. Največ, okoli polovica, jih je v EU. Države članice sicer zagotavljajo številne evakuacijske lete. Sloveniji je, denimo,  pri vračanju ljudi iz Vietnama priskočila na pomoč Poljska. Skupno naj bi bilo izven EU še okoli 300.000 evropskih državljanov, ki so izkazali interese vrnitev ali se želijo vrniti.

Slovenski državljani se po podatkih zunanjega ministrstva vračajo individualno, preko letališč Zagreb, Dunaj, Budimpešta, München, Bruselj. Ministrstvo za zunanje zadeve organizira še prevoz iz Varšave, Prage, Bruslja in Budimpešte.

Velika prožnost pri proračunskih pravilih

Finančni ministri EU so se danes strinjali z oceno evropske komisije o izpolnitvi pogojev za uveljavitev »izključitvene klavzule« v proračunskih pravilih. Z njo bo državam članicam omogočeno, da imajo v času hudih gospodarskih težav dovolj prožnosti pri sprejemanju ukrepov za podporo zdravstvu, civilni zaščiti in gospodarstvu. Tako ne bodo upoštevane proračunske zahteve, ki bi bile uporabljene v normalnih okoliščinah.

Kako se bo izkazal Bruselj?

Logar je sicer ugotavljal, da so države z zamejevanja gibanja prešle k ukrepom za spodbujanje gospodarstva in podpore najbolj prizadetim. Vlogo EU na nadnacionalni ravni predvsem pri  organizaciji javnih naročil ali repatriaciji državljanov.

Prepričan je tudi, da se bo uspešnost nove evropske komisije, zlasti v prvi fazi ocenjevali »na podlagi tega, kako dobro bo izpeljan krizni menedžment v iskanju rešitev in ukrepov za blažitev krize«.

Logar je opozoril na pomen kritične infrastrukture, industrije  in storitev.  EU morala sprejeti ukrepe, »da ne bo v prihodnosti spet odvisnega od nekaterih ali celo enega trga«. 

 

Predsednica evropske komisija Ursula von der Leyen je sicer konkretizirala svoje predloge glede hitrejšega pretoka blaga na notranjih mejah. Med uvajanjem nadzora v zadnjih tednih je prihajalo do številnih zastojev, ponekod dolgih tudi več kot 40 kilometrov in 18-urnim čakanjem. To je negativno vplivalo tudi na prevoz zaščitne opreme.
 

Obramba delovanja notranjega trga

Po bruseljskem predlogu »zelenih pasov« na mejnih prehodov bi tovornjak moral čez mejo v 15 minutah po opravljenih minimalnih postopkih. Tudi prepovedi voženj ponoči in konec tedna naj bi bile odpravljene. »V tej izredni situaciji potrebujemo prožnost,« je sporočila Ursula von der Leyen.  

Pričakuje, da bo bitka proti virusu trajala še dolgo. »Moč in sredstva, da zdržimo maraton, in nato spet močni pridemo iz krize, izhaja iz našega velikega notranjega trga. Zato moramo ta dosežek varovati,« je povedala.