EU z novimi sankcijami proti Rusiji

Zunanji ministri EU so danes v Bruslju dosegli politični dogovor o uvedbi novih sankcij proti odgovornim za prijetje in obsodbo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Ob tem je izrazil upanje, da za konkretne odločitve ne bo treba čakati več kot teden dni.
         
Unija bo po Borrellovih besedah prvič uporabila nov okvir sankcij proti kršiteljem človekovih pravic po vzoru ameriškega zakona Magnicki. Ta sistem, vzpostavljen decembra lani, v primeru resnih kršitev omogoča neposredno kaznovanje posameznikov, podjetij ter državnih in nedržavnih organov po vsem svetu.

Gre sicer za vrsto sankcij, ki jih EU že vseskozi uporablja: kaznovanje posameznikov s prepovedjo potovanj na ozemlje Unije ter za kaznovanje fizičnih in pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega posamezniki in pravne osebe v EU ne smejo neposredno ali posredno financirati kršiteljev na seznamu.



Kritik zaradi njegovega obiska v Moskvi, med katerim je Kremelj izgnal tri evropske diplomate, unijo pa označil za nezanesljivo partnerico, danes ni bilo, saj da je jasno pokazal, kakšen je odnos unije in Rusije, je še dejal Borrell.

Visoki zunanjepolitični predstavnik ni želel biti konkretnejši glede imen, ki jih nameravajo uvrstiti na kazenski seznam. Kljub pozivom iz krogov blizu Navalnemu, naj unija sankcionira najtesnejše zaveznike ruskega predsednika Vladimirja Putina, se to verjetno ne bo zgodilo.

Borrell je danes poudaril, da je s pravnega vidika mogoče kaznovati le tiste, ki so neposredno vpleteni, in da ni lahko vzpostaviti neposrednih povezav z oligarhi. »Ne moremo sankcionirati nekoga, ker nam ni všeč,« je ponazoril.



Slovenijo je na zasedanju zastopal zunanji minister Anže Logar, ki je poudaril nujnost ohranitve enotnosti EU v odnosu do Rusije. Izpostavil je pomen ohranitve dialoga z Rusijo pri vsebinah skupnega interesa in potrebo po strateškem premisleku EU v kontekstu prihodnjih odnosov z Rusijo.



EU je vzpostavila že vrsto sankcij proti Rusiji po priključitvi Krima leta 2014. Zaradi zastrupitve Navalnega je oktobra lani uvedla sankcije proti šestim sodelavcem administracije ruskega predsednika Putina ter raziskovalnemu inštitutu za organsko kemijo in tehnologijo.
 

Pogovori z ZDA

Med najpomembnejšimi temami je bil danes tudi virtualni pogovor z novim državnim sekretarjem ZDA Antonyjem Blinknom. Borrell je poročal o zelo pozitivnem pogovoru, ki kaže, da poudarek ni zgolj na poglabljanju čezatlantskega partnerstva, temveč tudi na skupnem prispevku h globalnemu vodenju v boju proti pandemiji in podnebnim spremembam ter spodbujanju demokracije.



Logar je v prvem virtualnem srečanju ministrov z Blinknom izpostavil naslavljanje aktualnih globalnih izzivov v tesnem čezatlantskem sodelovanju, krepitev odpornosti in kibernetske varnosti, tudi v luči prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu EU, ter pomen sodelovanja na Zahodnem Balkanu.

V virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniku v Bruslju je Logar poudaril, da je Blinken izrazil željo po aktivnejšem dialogu na področju Zahodnega Balkana in tudi prepričanje ZDA, da je treba vsem šestim državam ponuditi evropsko perspektivo in da je treba upoštevati tudi strateško noto.

Ena osrednjih tem je bila danes tudi prihodnost mednarodnega iranskega jedrskega sporazuma, ki se ga EU trudi ohraniti. Borrell je nakazal, da je mogoče pričakovati novice v prihodnjih dneh, in dejal, da je »razumno optimističen«.

Logar se je pred zasedanjem udeležil večerje ministrov s predstavnikom ruske opozicije in tesnim sodelavcem Navalnega Leonidom Volkovom in neformalnega zajtrka ministrov s tožilko Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda. Ob robu pa se je dvostransko srečal z ministrom za zunanje zadeve Madžarske, so sporočili z MZZ.