EU sprožila postopek pred WTO proti Kitajski in ZDA

Od danes naprej za EU (in Kanado ter Mehiko) veljajo uvozne dajatve na jeklo in aluminij, vrstijo pa se napovedi o povračilnih ukrepih. EU se je danes odločila, da sproži postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) tako proti ZDA zaradi uvedbe 25-odstotnih uvoznih carin na jeklo in desetodstotnih na aluminij kot proti Kitajski v povezavi s pravicami intelektualne lastnine, je danes v Bruslju sporočila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström.

Komisarka je ameriško odločitev za uvedbo carin označila za obžalovanja vredno in ponovila, da gre za goli protekcionizem, ki bo še oslabil čezatlantsko vez ter prizadel delovna mesta tako v EU kot v ZDA.
 

Nezadovoljstvo ob Trumpovi uvedbi carin

Anketa medija Politico, ki je bila uvedena pred uveljavitvijo višjih carin na uvoz jekla in aluminija iz EU, Kanade in Mehike, ugotavlja, da 70 odstotkov Američanov želi, naj se predsednik Donald Trump raje osredotoči na sklepanje trgovinskih sporazumov, le 14 odstotkov pa jih meni, naj uvaja višje carine na uvoz.

Glede trgovine s Kitajsko jih 52 odstotkov meni, da je to na splošno dobra stvar, le 20 odstotkov pa jih meni, da je slaba. Trump bi za razliko od večine Američanov sklepal bilateralne trgovinske sporazume z državami, vendar v tujini nad tem ni navdušenja, saj mu ne zaupajo.


 

Proti Trumpu si ne upajo ukrepati

Uvedba carin za zavezniške države je ujela na levi nogi kongresne republikance, ki so bili včasih zagovorniki proste trgovine. Trdijo, da so to še vedno, vendar to le govorijo in si ne upajo ukrepati proti Trumpu.

Predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan je izjavil, da se s Trumpovo odločitvijo ne strinja, ker obstajajo boljši načini za pomoč ameriškim delavcem in potrošnikom. Vendar pa si Ryan kljub napovedani upokojitvi ne upa predlagati nobenega zakona, ki bi zajezil Trumpovo samovoljo.



Republikanski senator Ben Sasse iz Nebraske je Trumpovo potezo označil za 'butasto', ker Evropa, Kanada in Mehika niso Kitajska in z zavezniki se ne sme ravnati kot z nasprotniki. »Naredimo Ameriko spet veliko ne bi smelo pomeniti Naredimo Ameriko spet kot leta 1929,« je dejal Sasse in spomnil na veliko svetovno gospodarsko krizo.



»To je velika napaka. Carine bodo povišale cene in uničile delovna mesta v predelovalnih industrijah, še posebej v avtomobilski industriji,« je dejal republikanski senator iz Tennesseeja Lamar Alexander.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Raj Shah je vztrajal, da so predsednikovi ukrepi namenjeni zaščiti ameriške jeklarske in aluminijske industrije ter ključni za nacionalno varnost.

Shah in Trump se lahko tolažita s tem, ko bodo zavezniki udarili nazaj v skladu z načrti, ki jih imajo pripravljene od marca, ko je Trump začel prvič ropotati s svojimi carinami in je zaveznike uvodoma izvzel.


Ameriški ekonomisti se strinjajo, da bodo zaradi Trumpa morali ameriški potrošniki plačevati več za avtomobile, za elektroniko in med drugim za vse, kar je v pločevinkah. Domača industrija bo namreč lahko povišala cene in Boeing bo moral na koncu plačati več za novo letalo kot Airbus.

Kanada je že v četrtek udarila nazaj s carinami na uvoz jekla in aluminija iz ZDA, premier Justin Trudeau pa je Trumpove trditve, da mu gre za nacionalno varnost, označil za žalitev Kanadčanov, ki so se borili skupaj z Američani od druge svetovne vojne pa do Afganistana.



Predsednik ameriškega sveta za žito Tom Sleight je menil, da so izvozniki zaskrbljeni zaradi možnosti izgube trgov, za katere so se dolga leta borili.

Eden glavni pobudnikov višjih carin razen Trumpa je njegov minister za trgovino Wilbur Ross, ki ne ve, kaj se bo zgodilo, ampak dopušča možnost, da bo zvezni proračun s subvencijami pomagal ameriškim kmetom.