Zaradi ruske blokade na izplutje čaka 176 ladij z dvema milijonoma ton žita

17.35 Papež molil za žrtve v Seulu in Mogadišu ter za Ukrajino

Papež Frančišek je danes izrazil sočutje do žrtev tragedije v Seulu, kjer je množica v soboto med prireditvijo za noč čarovnic do smrti poteptala več kot 150 ljudi. Obenem je molil tudi za žrtve današnjega terorističnega napada v Mogadišu, v katerem je umrlo najmanj 100 ljudi, ponovno pa se je spomnil tudi Ukrajine in molil za mir v tej državi.

Papež Frančišek leta 2017. FOTO: Tony Gentile/Reuters Pictures

Po tradicionalni opoldanski molitvi na Trgu svetega Petra je Frančišek vernike prosil, naj molijo za žrtve stampeda v južnokorejski prestolnici Seul. Molimo k vstalemu Gospodu za tiste, zlasti mlade, ki so sinoči umrli v Seulu, je na Twitterju zapisal poglavar Katoliške cerkve.

Obenem je papež molil tudi za žrtve sobotnega terorističnega napada v somalijski prestolnici Mogadiš, kjer sta dva napada z avtomobilom bombo terjala najmanj sto življenj, ranjenih pa je bilo vsaj 300 ljudi. »Molimo za žrtve terorističnega napada v Mogadišu, v katerem je bilo ubitih več kot sto ljudi, med njimi veliko otrok. Naj Bog spreobrne srca nasilnežev,« je tvitnil 85-letni papež.

Poleg najnovejših dveh tragedij pa se je Frančišek v molitvi ponovno spomnil tudi Ukrajine. »Prosim, da v svojih molitvah in bolečini v srcu ne pozabimo na mučence v Ukrajini. Skupaj molimo za mir in se pri tem nikoli ne utrudimo,« je še sporočil papež.

17.00 Rusija Ukrajini očita uporabo koridorja za žito za napad na Krim

Ruske oblasti so danes sporočile, da so našle ostanke brezpilotnih letalnikov, s katerimi naj bi Ukrajina izvedla napad na njeno floto v Sevastopolu na Krimu. Ob tem so navedle tudi, da so letalniki za napad uporabili varno območje, namenjeno prevozu žita, in da naj bi bil vsaj eden od dronov izstreljen s civilne ladje.

Pomorski brezpilotni letalniki so se gibali v varnem območju 'žitnega koridorja', je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so iz morja dvignili nekaj ostankov omenjenih letalnikov.

Po njihovih ugotovitvah je bil vsaj eden od letalnikov morebiti izstreljen z ene od civilnih ladij, ki so jih Kijev ali njegovi zahodni zavezniki najeli za izvoz kmetijskih proizvodov iz ukrajinskih pristanišč.

Poleg tega so ruske oblasti dejale, da so imeli nekateri letalniki, uporabljeni v napadu, dele, izdelane v Kanadi. Šlo naj bi predvsem za navigacijske module.

Rusija je sodelovanje pri izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč ustavila v soboto, odgovornost za to potezo pa pripisala Ukrajini, češ da je ta ob pomoči Velike Britanije z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu.

Rusija je sicer že pred tem večkrat zagrozila, da bo odpovedala sporazum o izvozu ukrajinskega žita, če bi prišlo do terorističnega napada ali sabotaže. Medtem v Kijevu trdijo, da ruska stran napad z droni le izrablja kot izgovor za odstop od dogovora.

Pred silosi v Odesi julija letos. FOTO: Nacho Doce/Reuters

16.30 Ukrajina: Zaradi ruske blokade tone žita ne morejo zapustiti pristanišč

Ruska prekinitev sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč onemogoča izplutje z žitom že naloženih ladij, je danes sporočil ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov. Z ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji so medtem sporočili, da zaradi ruske blokade na izplutje čaka več kot dva milijona ton žita.

Ladja za prevoz razsutega tovora, naložena s 40 tonami žita, bi morala danes zapustiti ukrajinsko pristanišče. Ta živila so bila namenjena Etiopijcem, ki so na robu lakote. Toda zaradi ruske blokade 'koridorja za žito' izvoz ni mogoč, je na Twitterju zapisal Kubrakov.

Medtem so z ukrajinskega veleposlaništva v Ljubljani sporočili, da zaradi ruske blokade na izplutje čaka 176 ladij, na katerih naj bi bilo skupno več kot dva milijona ton žita, namenjenega v države kot so Alžirija, Egipt, Jemen, Vietnam, Bangladeš in druge.

Po navedbah veleposlaništva naj bi čakalna vrsta ladij začela nastajati že septembra, ko je ruska stran napovedala, da sporazuma o izvozu ne namerava obnoviti.

Ob tem so na veleposlaništvu poudarili, da je Rusija edini krivec za največjo prehransko grožnjo svetu v več letih, in da Moskva le zavaja, ko pravi, da ni kriva za prehransko negotovost v svetu ali ko se predstavlja kot rešiteljica tega istega problema.

Od držav pričakujejo, da bodo pritisnile na Rusijo, da bo ta začela spet izpolnjevati dogovore glede izvoza žita.

Rusija je sodelovanje pri izvozu ustavila v soboto, odgovornost za to potezo pa pripisala Ukrajini, češ da je ob pomoči Velike Britanije z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.

Moskvo so k obnovi sodelovanje že pozvali Združeni narodi in Evropska unija. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes izrazil globoko zaskrbljenost zaradi ustavitve izvoza žita in bo za en dan odložil odhod na vrh Arabske lige v Alžiru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.00 Mediana: Zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini konsistentno visoka

Spremenjen odnos do covida-19 verjetno prispeva k temu, da zaskrbljenost zaradi novega koronavirusa, čeprav je število okužb v državi še vedno visoko, že nekaj mesecev upada, ugotavlja zadnja raziskave Mediane. Na drugi strani je, kot kažejo odgovori anketiranih, zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic še vedno zelo visoka.

Kot so sporočili, so na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana ugotavljali, kako zaskrbljeni so glede trenutnih razmer prebivalci Slovenije ter kako gledajo na posledice dogajanj v svetu. Prav tako so želeli ugotoviti, kako zadovoljni so prebivalci Slovenije s pripravljenostjo vlade za prihodnost.

Zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic je bilo v oktobru zaskrbljena več kot polovica vprašanih, natančneje 56 odstotkov. Čeprav je delež zaskrbljenih nekoliko nižji kot mesec poprej, se od začetka vojne ni spustil pod 50 odstotkov.

Zaradi epidemije covida-19 je zaskrbljenih 27 odstotkov vprašanih, kar je statistično značilno manj kot mesec poprej ter najmanj od marca 2022. 31 odstotkov vprašanih se strinja, da se druge države s koronavirusom spopadajo bolje kot Slovenija. Statistično pomembno nižji je ta mesec delež tistih, ki pravijo, da jim je izbruh koronavirusa pomagal ceniti, kar imajo. S 53 odstotkov v septembru je v oktobru padel na 45 odstotkov.

Zaupanje v vlado, da bo sprejemala prave odločitve za našo državo, ostaja na podobnem nivoju kot septembra, in sicer je tega mnenja 42 odstotkov vprašanih, 39 odstotkov pa jih pravi, da zaupajo vladi, da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive.

Volodimir Zelenski. FOTO: Gleb Garanich/Reuters

12.30 Zelenski: Izključite Rusijo iz skupine G20

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na rusko ustavitev sodelovanja v sporazumu v soboto zvečer pristojne države pozval tudi, naj Rusijo izključijo iz skupine 20 vodilnih svetovnih gospodarstev na svetu (G20).

Alžirija, Egipt, Jemen, Bangladeš, Vietnam - te in druge države bi lahko trpele zaradi nadaljnjega zaostrovanja krize s hrano, ki jo Rusija namerno izziva, je v večernem nagovoru dejal Zelenski. Ob tem je postavil retorično vprašanje, zakaj lahko peščica ljudi v Kremlju odloča o tem, ali bodo ljudje v omenjenih državah imeli hrano.

Po besedah ukrajinskega predsednika je potreben odločen odziv ZN, kot tudi skupine G20, naslednji vrh katere bo potekal sredi novembra v Indoneziji. Rusija ne spada v skupino G20, je ocenil Zelenski.

Po navedbah Kremlja sicer še ni odločeno, ali se bo ruski predsednik Vladimir Putin novembrskega vrha skupine G20 sploh udeležil.

FOTO: Stringer/Reuters

10.00 Poziv EU Rusiji, naj obnovi sodelovanje v sporazumu o izvozu ukrajinskega žita

EU poziva Rusijo, naj obnovi sodelovanje v sporazumu o izvozu ukrajinskega žita, je danes v tvitu zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Moskva je sodelovanje ustavila v soboto, odgovornost za to pa pripisala Ukrajini, češ da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.

Evropska unija poziva Rusijo, naj to odločitev spremeni, je zapisal Borrell. S tem namreč ruska stran po njegovih besedah »ogroža glavno izvozno pot za prepotrebna žita in gnojila, s katerimi bi naslovili globalno prehransko krizo, ki jo je povzročila njena vojna proti Ukrajini«.

Doneck danes, 30. oktobra. FOTO: Dimitar Dilkoff/Afp

Podobno so Rusijo k ohranitvi sodelovanja v sporazumu že v soboto pozvali Združeni narodi, ki so skupaj s Turčijo posredovali pri julija sklenjenem sporazumu.

Ta se je izkazal za bistvenega pomena pri lajšanju krize na področju oskrbe s hrano, ki jo je sprožila ruska agresija na Ukrajino, eno glavnih svetovnih izvoznic žita. Rusija je namreč dotlej blokirala ukrajinska pristanišča in s tem tudi izvoz žita.

Rusija, ki je že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sporazum, če bi prišlo do terorističnega napada ali sabotaže, je v soboto naznanila ustavitev sodelovanja. Ukrajino je ob tem obtožila, da je ob pomoči Velike Britanije z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.

V Ukrajini, ki napadov ni priznala, so se odzvali z besedami, da Moskva izrablja lažne razloge za blokado žitnega koridorja, in pozvali države, naj jo pozovejo k vrnitvi k sporazumu.