EU išče orožje za obračun z Googlom in Facebookom

Bruselj – Članice EU bodo v prihodnjih tednih mrzlično nadaljevale pogovore, da bi dosegle cilj in do konca leta sprejele skupno rešitev o davku na digitalne storitve. Meri predvsem na ameriške spletne orjake, kakršna sta Google in Facebook.

»Naša pravila moramo prilagoditi digitalni preobrazbi gospodarstva in digitalna podjetja morajo plačati pošten delež davkov,« je logiko davka opisal minister za finance predsedujoče Svetu EU Avstrije Hartwig Löger. Po enem od dveh osnovnih predlogov evropske komisije iz marca bi prihodke pobirale članice, iz katerih prihajajo uporabniki. Pravila bi se uporabljala samo za podjetja, katerih skupni letni prihodki na svetovni ravni presegajo 750 milijonov evrov, v EU pa 50 milijonov evrov. Tako bi bila izvzeta manjša, tudi zagonska podjetja.

Če bi se davek obračunal v višini treh odstotkov, bi države članice po ocenah Bruslja lahko zbrale za pet milijard evrov davčnih prihodkov na leto. Kljub temu je Unija glede tega zelo razklana. Najglasnejša zagovornica sprejetja je Francija, ki želi pred evropskimi volitvami pokazati oprijemljiv dosežek. Po drugi strani je veliko članic zadržanih. Denimo Irska, ki gosti predstavništva svetovnih digitalnih orjakov. Irski minister za finance Paschal Donohoe je v Bruslju opozoril, da bi takšne rešitve negativno vplivale na čezatlantsko trgovino. »Kot majhno odprto gospodarstvo se temu želimo izogniti,« je poudarjal.

Več članic, kakršna je Nemčija v obdobju vse bolj zapletenih trgovinskih odnosov z ZDA, raje pritiska na zavoro. Tako za nemškega ministra za finance Olafa Scholza ne bi bila nikakršna težava, če bi najprej počakali – kakšno leto ali poldrugo leto – na razplet pogovorov v OECD in G20, ki vključujejo ZDA. Samo če bi pogovori propadli, bi imela Unija na skrivaj na zalogi lasten digitalen davek. Njegov francoski kolega Bruno Le Maire želi imeti do konca leta v rokah trdno odločitev. »To je naša rdeča linija,« je povedal. Prožni so le glede začetka izvajanja.
 

Davek na prihodke

Po navedbah Lögerja se številne članice strinjajo o obsegu davka predlogu evropske komisije, ki bi vključeval prihodke, pri katerih uporabniki ustvarjajo vrednost: s prodajo spletnega oglasnega prostora, z dejavnostjo digitalnega posredništva, s prodajo podatkov. To bi v praksi pomenilo, da bi Facebook moral plačevati davek, ko bo podatke o njegovih uporabnikih prodajal drugim. Čeprav dvomljivci, kakšen je danski minister za finance Kristian Jensen, opozarjajo na številne tehnične težave, drugi vidijo v takšni argumentaciji zgolj taktiko zavlačevanja.

Drugi argument dvomljivcev je, da si velike članice od davka lahko obetajo več, če bi bil davek obračunan v članici, kjer so uporabniki. Po drugem predlogu evropske komisije bi članicam omogočil obdavčitev dobičkov, ustvarjenih na njenem ozemlju, tudi če podjetje v njej ni fizično prisotno, a bi bila ugotovljena njegova virtualna prisotnost (uporabniki, poslovne pogodbe, prihodki). Poleg tega se v Uniji pojavljajo skrbi, da bodo posamezne članice v primeru odsotnosti skupne rešitve delovale na svojo roko. Digitalni davek že napovedujeta Španija in Združeno kraljestvo.
 

Tehnično usklajevanje članic

Slovenija po trditvah ministra za finance Andreja Bertonclja najbolj podpira globalno rešitev. Zaveda se, da bo v primeru njene odsotnosti na mizi kakšna druga pot. Pred naslednjim zasedanjem finančnih ministrov EU decembra bo moralo potekati še tehnično usklajevanje članic. Nejasno je, denimo, kako bi uveljavili sistem, po katerem bi po nekem obdobju začela veljati rešitev na ravni EU, če se širša prizadevanja izkažejo za neuspešna. Po drugi strani potekajo razprave o klavzuli prekinitve veljavnosti direktive (tako imenovani sunset clause) v primeru sporazuma v OECD.

Zaradi dimenzije vprašanje ni izključeno, da se bodo z vprašanjem ukvarjali še na najvišji ravni, na decembrskem vrhu EU.