Enotna fronta Zahoda proti Rusiji

Zahod je s tremi vrhovi v Bruslju v času velikega geopolitičnega potresa v Evropi hotel pokazati enotnost in odločnost, da bo Rusiji preprečil uresničitev ciljev. Toda vojaško se v ustavljanje ruske agresije v Ukrajini ne bo vključil. Tudi energetskega ­embarga ni na obzorju.

Voditelji 30 držav Nata so se odločili, da bodo močno okrepili zavezniške sile na vzhodnem krilu in na dolgi rok zasnovali novo obrambno-odvračalno držo. Skrbijo jih ruske namere v zvezi s kemičnim orožjem. »Vsaka ruska uporaba kemičnega ali biološkega orožja bi bila nesprejemljiva in bo imela hude posledice,« so voditelji zavezniških držav zapisali v skupni izjavi. Nato je tudi odločil, da bo povečal obrambno pripravljenost na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje. Dodatne odločit­ve naj bi bile sprejete na vrhu Nata ­junija v Madridu.

Napad na kemične objekte

O nevarnosti ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini je povedal, da agresija prinaša tveganja, ker ruski agresorji napadajo kemične objekte. To da bi lahko povzročilo veliko katastrofo. Ruska uporaba kemičnega ali biološkega orožja je po njegovem mnenju malo verjetna, ker bi to bil »velik strel v koleno«. Ustavitev agresije je zelo pomembna tudi za Bosno in Hercegovino, je povedal, saj bi posledice nadaljevanja vojne čutili zlasti v tistem delu Zahodnega Balkana, kjer so stvari nerešene.

Nato bo sicer zagotavljal obsežno pomoč Ukrajini, tudi za obrambo pred radiološkimi, kemičnimi, jedrskimi, biološkimi in kibernetičnimi grožnjami. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ocenil, da je bila dosedanja pomoč, tudi droni, učinkovita. »Nato je danes močnejši kot kadarkoli prej. Putin dobiva nasprotje od tega, kar je hotel, ko je šel v vojno v Ukrajini,« je povedal ameriški predsednik Joe Biden. Po drugi strani se želja ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega – po videopovezavi je nastopil pred voditelji – po večji vlogi zavezništva v njegovi državi ni uresničila.

Kitajsko so v Natu pozvali, naj se vzdrži podpore ruskim vojnim prizadevanjem in ravnanju, ki bi omogočalo Rusiji izogibanje sankcijam. Vsi da bi tudi morali spoštovati mednarodno ureditev, vključno s spoštovanjem ozemeljske celovitosti držav. Posebej so opozorili na neresnične trditve Kremlja o vojni in Natu, ki jih širijo kitajski predstavniki. Biden vidi zavedanje Pekinga, da je kitajska gospodarska prihodnost veliko bolj povezana z Zahodom kot z Rusijo. Opozoril je tudi na posledice, ki bi jih imela ­kitajska podpora Rusiji.

Vrh se nadaljuje danes

V EU so se prvič odločili, da bodo Rusiji neposredno očitali vojne zločine, saj je odgovorna za napade na prebivalstvo in civilne objekte, kot so bolnišnice, šole, zaklonišča … »En mesec vojne – šest milijonov razseljenih, polovica ukrajinskih otrok je razseljenih. Ruska vojska je hotela hitro osvajati, zdaj pa masakrirajo ljudi. Z vojaškega vidika je to velik neuspeh. En mesec bojevanja in niso se premaknili več kot dvesto kilometrov od logističnih baz,« je ocenil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Navedel je, da Rusija lahko doživi velik poraz.

Na vrhu EU, ki se bo nadaljeval še danes, so bile v ospredju energetske teme, tudi o predlogih za skupne nakupe plina, hitro polnjenje zalog, plinovodne povezave med državami članicami. Pospešen naj bi bil tudi uvoz utekočinjenega plina. Premier Janez Janša je ob prihodu na vrh EU povedal, da si Slovenija želi, da bi se Evropa čim prej rešila odvisnosti od ruskega plina. Zagovarja tudi prepoved uvoza ruskih energentov. »Vlak je na poti in je brez povratka,« je ocenil. To se bo zgodilo »verjetno pozneje, kot si želimo, a veliko prej, kot si želijo Rusi«.

O ruski zahtevi po plačevanju energentov z rublji je Janša prepričan, »da nihče v Evropi ne ve več, kako rublji sploh izgledajo. Nihče ne bo plačeval z rublji.«