Xi in Kim sta delovala avtoritativno in enotno proti »imperialističnim silam«.
Galerija
Ena od glavnih tem pogovorov med Xijem in Kimom ni bila ­denuklearizacija, ampak gospodarstvo. FOTO: Reuters
Na tisoče Hongkonžanov se je včeraj zbralo na protestih. Obkolili so centralni urad območne policije in zahtevali, naj sporni zakon o izročitvi osumljencev LR Kitajski za vedno odstranijo z dnevnega reda. Policija je pozvala demonstrante, naj se mirno razidejo, in jih opozorila, da njihova prisotnost »nevarno ogroža« nujno posredovanje.
Tako so si aktivisti in policisti izmenjevali zahteve, hkrati pa ostali na položajih. Vodja območne vlade Carrie Lam ni pokleknila tudi pred največjimi pritiski. Dejala je, da ne namerava uničiti osnutka zakona, ne bo pa vztrajala pri parlamentarni razpravi o tem zakonu, dokler se ne bodo čustva v družbi umirila.
To je bil poskus, da bi od zunaj izzvali »obarvano revolucijo«, so zatrdili viri iz območne vlade, ki jih je citiral propekinški dnevnik Sing Tao. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je mirne proteste opisal kot »spodkopavanje hongkonške stabilnosti«.
»Večno« prijateljstvo
Kitajska vojska je še vedno v stanju najvišje pripravljenosti, ali bo posredovala proti demonstrantom, je odvisno predvsem od ukaza vrhovnega poveljnika, ki je bil v četrtek in včeraj v Pjongjangu. Bolj ko je Hongkong bil tema, o kateri se bo gotovo hotel pogovarjati tudi ameriški predsednik Donald Trump, ko se bo prihodnji teden sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, bolj je bilo za Xija bistveno poudariti močno zavezništvo s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom.
Tudi Kim si je prizadeval, da bi poudaril »nepremagljivo« in »večno« prijateljstvo med državama. Ne le da je osebno in v spremstvu žene Ri Sol Džu na letališču pričakal Xija in kitajsko prvo damo Peng Liyuan, temveč je gostoma priredil tudi množični zlet, na katerem je več deset tisoč udeležencev z vrhunsko usklajenimi gibi spreminjalo slike, dokler se ni v določenem trenutku pred gledalci pojavila velikanska kitajska zastava s Xijevim portretom.
Državna tiskovna agencija KCNA je obisk kitajskega predsednika pospremila z ugotovitvijo, da sta »sredi resnih in zapletenih sprememb v svetu voditelja izmenjala mnenja o pomembnih in območnih vprašanjih, vključno z razmerami na Korejskem polotoku«.
Xi seveda ni zahteval od Kim Džong Una podpore pri zatrtju »organiziranega upora, katerega končni cilj je strmoglavljenje vlade in celo propagiranje neodvisnosti Hongkonga«, kakor je mirne proteste označila hongkonška policija. A prav zaradi bojazni, da bi nekdanja britanska kolonija lahko bila točka, s katere bodo »tuje sile« delovale proti Komunistični partiji, je za kitajskega predsednika zdaj izredno pomembno preprečiti ZDA, da bi njegovo državo obkolile delna s prisotnostjo ameriških čet (v Južni Koreji in Japonskem), delno pa z zavezništvom z državami v kitajskem sosedstvu.
»Sivo območje«
Ena od glavnih tem pogovorov med Xijem in Kimom ni bila denuklearizacija, ampak gospodarstvo. Po navedbah virov sta posebno pozornost namenila tistim projektom sodelovanja, ki bi spadali v »sivo območje« diskretnega preboja skozi gospodarske sankcije. Kitajska ne bo odkrito izzivala Trumpa, ki vztraja pri spoštovanju sankcij in kaznovanju tistih, ki jih kršijo, bo pa po tihem spuščala čez mejo nafto in človekoljubno pomoč, kar je dovolj, da sankcije izgubijo moč.
Je pa Xijev problem v tem, da so hongkonški protesti posledica domačih frustracij. Študentski aktivisti na čelu z Joshuo Wongom, ki so ga v ponedeljek izpustili iz zapora, so zahtevali preiskavo policijskega posredovanja, o katerem menijo, da je bilo po nepotrebnem zelo grobo. Vztrajali so tudi pri tem, da mora Carrie Lam poslušati glas svojega ljudstva, ne pa navodil iz Pekinga.
Policija je grozeče sporočila, da za zdaj še ne bo začela »čistiti« območja okoli svoje centrale. A solzivec je kljub temu pripravljen. Xi Jinping je prepričan, da lahko z njim spravi v jok »sovražne sile«, ki stojijo za vsem tem in mahajo z zastavami »obarvane revolucije«.
Komentarji