»Izklopili« ogromen center kriminala, kjer pod prisilo dela na tisoče ljudi

V zadnjih letih je Burma postala globalno središče organiziranega kriminala, kjer se prepletajo spletne prevare, trgovina z ljudmi in pranje denarja. Razmere v državi so se po vojaškem udaru leta 2021 drastično poslabšale, kar je omogočilo vzpon kriminalnih združb, ki delujejo znotraj paradržavnih območij, piše ameriški CNN.

Ti izkoriščajo politični kaos in pomanjkanje nadzora za vzpostavljanje ogromnih kriminalnih centrov, v katerih delavce proti njihovi volji silijo v kriminalne dejavnosti.

Tajski pritisk in globalni odziv

Ena izmed najodmevnejših potez v boju proti temu kriminalu je bila odločitev Tajske, da prekine dobavo elektrike petim lokacijam v Burmi, kjer domnevno delujejo obsežne kriminalne operacije.

Tajski notranji minister Anutin Charnvirakul je poudaril, da ukrep ni povezan z morebitnimi kršitvami pogodbenih obveznosti, temveč s preprečevanjem uporabe električne energije za podporo goljufijam, drogam in klicnim centrom.

Tajski notranji minister Anutin Charnvirakul FOTO: Chalinee Thirasupa/Reuters

Čeprav naj bi se nekateri centri zaradi ukrepa soočali s težavami, mnogi ostajajo operativni. Organizacije, ki se borijo proti trgovini z ljudmi, opozarjajo, da kriminalna omrežja že uporabljajo alternativne vire energije, vključno z dizelskimi generatorji in Starlinkovim satelitskim internetom.

Od Kambodže do Burme

Fenomen velikih centrov z goljufijami se je sprva pojavil v Kambodži, nato pa se preselil v še manj nadzorovana območja Burme. V ospredju je mesto Shwe Kokko, ki so ga kriminalna omrežja spremenila v nekakšno enklavo kriminala.

Po poročanju nekdanjih delavcev in raziskovalcev imajo ta središča vse značilnosti manjših mest – od restavracij in trgovin do dnevnih centrov za otroke –, a njihov glavni namen ostaja izvajanje spletnih prevar.

Vse več je dokazov, da so v teh operacijah udeleženi kitajski državljani, tako kot organizatorji kot žrtve.

Po poročanju nekdanjih delavcev in raziskovalcev imajo ta središča vse značilnosti manjših mest – od restavracij in trgovin do dnevnih centrov za otroke. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters

Po navedbah organizacije Civil Society Network for Victim Assistance in Human Trafficking je v mestu Myawaddy, enem od glavnih središč teh aktivnosti, prisilno zaprtih približno 6500 ljudi iz 23 držav, od tega 4500 Kitajcev.

Shwe Kokko – mesto na prepihu

Shwe Kokko je primer, kako hitro lahko kriminal prevzame nadzor nad območjem brez močne državne prisotnosti. Mesto je zgradil kitajski poslovnež She Zhijiang, ki trenutno sedi v tajskem zaporu in čaka na izročitev Kitajski. Njegova vizija je bila »ustvariti središče luksuznega turizma«, vendar je v resnici postal epicenter prevar in trgovine z ljudmi.

Čeprav She Zhijiang zanika kakršnokoli povezavo s kriminalom in trdi, da se je njegovo podjetje Yatai ukvarjalo zgolj z razvojem nepremičnin, mnogi dvomijo o tej razlagi. Lokalne oblasti sicer trdijo, da v mestu ni več kriminalnih dejavnosti, toda raziskovalni novinarji in nevladne organizacije še vedno poročajo o prisilnem delu in prevarah, ki se izvajajo v skritih pisarnah.

Ob obisku BBC-jevih novinarjev v Shwe Kokku so predstavniki Yataija poskušali ustvariti vtis urejenega mesta, vendar so številni znaki kazali na drugačno resničnost.

»To je laž. Ni mogoče, da ne vedo za to. Celotno mesto se s tem ukvarja v tistih visokih stavbah. Nihče ne hodi tja za zabavo,« je povedala nekdanja delavka v prevarantskem centru Yatai.

Ob obisku BBC-jevih novinarjev v Shwe Kokku so predstavniki Yataija poskušali ustvariti vtis urejenega mesta. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters

Okna številnih stavb so imela rešetke, dostop do pisarn je bil prepovedan, lokalni prebivalci pa so v neuradnih pogovorih priznali, da se prevarantske operacije nadaljujejo.

»Vsi v Shwe Kokku vemo, kaj se v mestu dogaja,« je za BBC povedal eden izmed prebivalcev mesta.

Nasilje in izkoriščanje

Večina žrtev prevarantskih centrov so mladi iz Azije, Afrike in Indije, ki so bili z lažnimi obljubami o dobro plačanih delovnih mestih zvabljeni v Burmo. Namesto tega so jih zadržali v nadzorovanih kompleksih in prisilili v izvajanje spletnih goljufij.

Priče poročajo o brutalnih kaznih, vključno s pretepanjem, elektrošoki in celo smrtjo za tiste, ki poskušajo pobegniti ali ne izpolnjujejo pričakovanj vodilnih v kriminalnih združbah.

Metode, ki jih prevaranti uporabljajo v teh operacijah, vključujejo tako imenovano »ljubezensko prevaro« – mlade ženske, ki so pogosto tudi same prisilne delavke, prek spleta vzpostavljajo odnose z moškimi in jih nato prepričujejo v lažne investicije.

Delavce v mesto zvabijo z obljubami o visokih plačilih, nato pa jih zadržijo v nadzorovanih kompleksih in prisilijo v izvajanje spletnih goljufij. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters

Ko je žrtev finančno izčrpana, se komunikacija prekine.

Geopolitične posledice

Poleg Tajske in Kitajske se zdaj v boj proti tem kriminalnim operacijam vključujejo tudi druge države. Peking je že večkrat pritiskal na burmanske oblasti, naj ukrepajo proti tem centrom, saj so žrtve večinoma Kitajci. V preteklem letu je bilo več kot 53.000 Kitajcev vrnjenih iz Burme na Kitajsko, vendar to ni zadoščalo za popolno odpravo problema.

Vendar pa so razmere v Burmi tako kaotične, da tudi zunanje sile težko vplivajo na dogajanje. Država je razdeljena med vojaško hunto, etnične milice in različne oborožene skupine, ki imajo pogosto nasprotujoče si interese.

V takem okolju organizirani kriminal cveti, saj lokalni vojni gospodje in vojaška hunta z njim bodisi bogatijo bodisi ga dopuščajo v zameno za politično podporo.

Država je razdeljena med vojaško hunto, etnične milice in različne oborožene skupine, ki imajo pogosto nasprotujoče si interese. FOTO: Stringer/Reuters

Čeprav tajski ukrepi, kot je prekinitev električne energije, predstavljajo določen pritisk na kriminalna omrežja, pa dolgoročna rešitev zahteva celovitejši pristop. To vključuje ne le večjo mednarodno usklajenost pri pregonu organiziranega kriminala, temveč tudi stabilizacijo Burme, kar pa se v trenutnih razmerah zdi skoraj nemogoče.