Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Dolga pot do svobode

V pričakovanju izmenjave »vojnih« ujetnikov.
Ruski novinar Kiril Višinski (levo) je odločno zavrnil, da bi ga izmenjali, saj hoče na ukrajinskem sodišču dokazati, da je nedolžen, »politični« proces proti njemu pa »zmontiran«. Foto: Reuters
Ruski novinar Kiril Višinski (levo) je odločno zavrnil, da bi ga izmenjali, saj hoče na ukrajinskem sodišču dokazati, da je nedolžen, »politični« proces proti njemu pa »zmontiran«. Foto: Reuters
2. 9. 2019 | 09:23
2. 9. 2019 | 09:24
4:08
Glavna »nenovica« prejšnjega tedna je bila, da so v Rusiji in Ukrajini pomilostili in spustili na prostost 70 »političnih« zapornikov, ki so bili obsojeni zaradi načrtovanih »terorističnih« in podobno »grozljivih« dejanj proti sosednjima državama. A to še ne pomeni, da do te izmenjave ne bo zelo kmalu prišlo.

Staro reklo, da je tam, kjer se kadi, tudi ogenj, velja tudi za zgodbo, ki jo je že pred časom prvi napovedal ruski časnik Kommersant, konec prejšnjega tedna pa se je pojavila kot »izvršeno dejstvo« tudi v tistih zahodnih medijih, ki veljajo za najbolj verodostojne. Moskva in Kijev naj bi izmenjala zapornike, obsojene, da so načrtovali ali izvajali sovražna dejanja proti Rusiji oziroma Ukrajini. To ni bil tipični primer fenomena »fake news«, saj so poročila novinarjev temeljila na »uradnih« informacijah; na svojih družabnih omrežjih so jih objavljali celo visoki ukrajinski uradniki.

A do izmenjave še ni prišlo, čeprav so konec prejšnjega tedna iz zaporov po Rusiji v Moskvo že premestili vse Ukrajince, ki naj bi jih pomilostili, in jih zamenjali za Ruse, v Ukrajini obsojene za podobna kazniva dejanja. V razvpiti pripor Lefortovo niso pripeljali le 24 pripadnikov ukrajinske vojne mornarice in obveščevalnih služb, ki so jih lani novembra prijeli med spektakularnim lovom po Črnem morju. Tja so privedli tudi 50-letnega novinarja Romana Sušenka, ki si je zaradi vohunjenja prislužil dvanajst let zapora. Iz sibirske »kolonije« so preselili tudi 43-letnega ukrajinskega režiserja Olega Sencova; pred štirimi leti so ga v Rostovu na Donu zaradi domnevnega pripravljanja bombnih napadov na ruske »okupatorje« nekdaj ukrajinskega polotoka Krim obsodili na dvajset let zapora. Na Zahodu so ga razglasili za političnega zapornika, lani pa ga je evropski parlament razglasil za velikega borca za človekove pravice in mu podelil nagrado Saharova.
 

Ukrajinski režiser za ruskega novinarja


V prvih informacijah se med tistimi Ukrajinci, ki naj bi jih osvobodili, ime Sencova ni pojavljalo. Vendar so se že prej širile govorice tako v Rusiji kot Ukrajini, da bodo ukrajinskega režiserja zamenjali za na Zahodu neznanega, zato pa v domovini toliko bolj slavnega ukrajinskega »političnega zapornika«: 52-letnega ruskega novinarja in nekdanjega prvega človeka zdaj že nekdanje ukrajinske podružnice ruske agencije Ria Novosti Kirila Višinskega, proti kateremu postopek še traja. Zaradi »državne izdaje« mu grozi od 10 do 15 let zapora. Ko je konec prejšnjega tedna kijevsko sodišče Višinskega izpustilo izza zapahov in mu naložilo zgolj hišni pripor, so tudi dotlej najbolj »nejeverni tomaži« dojeli, da se res pripravlja izmenjava »vojnih ujetnikov«.

O tem sta se pred kratkim po telefonu pogovarjala in menda tudi dogovorila predsednika obeh držav, politični veteran Vladimir Putin in novopečeni politik Volodimir Zelenski. Drugi si je kot enega od glavnih ciljev zastavil ustavitev prelivanja krvi na jugovzhodu Ukrajine in osvoboditev »naših fantov«, ki sedijo v ruskih in uporniških zaporih. V Kijevu so pričakovali, da se bo izmenjava zgodila že do konca avgusta, a kakor kaže, se je zapletlo v podrobnostih, ki javnosti niso znane. Med drugim je težava tudi v tem, ker je Višinski odločno zavrnil, da bi ga izmenjali, saj hoče na sodišču dokazati, da je nedolžen, »politični« proces proti njemu pa »zmontiran«.

Novi predsednik ukrajinskega parlamenta in voditelj vladajoče stranke Sluga narodu Dmitro Razumkov je v soboto opozoril predstavnike ukrajinskih oblasti, naj iz te zgodbe, za katero je zaslužen predsednik države, ne delajo »piara«. »Včasih je bolje, če izvemo informacijo 'post faktum', ko vidimo, da so fantje že doma, ne pa da najprej delamo propagando, potem pa zmignemo z rokami: ojoj, oprostite, ni se nam povsem posrečilo.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine