Diplomacija zadovoljna, ljudstvo jezno

Skopje, Atene - Grčija in Makedonija sta danes podpisali zgodovinski sporazum, po katerem se bo slednja poslej imenovala Severna Makedonija. Dokument sta na slovesnosti ob grški obali Prespanskega jezera v navzočnosti obeh predsednikov vlad ter predstavnikov mednarodne skupnosti podpisala zunanja ministra Makedonije in Grčije, Nikola Dimitrov in Nikos Kocjas.

Zbrane sta pred podpisom nagovorila grški premier Aleksis Cipras in makedonski premier Zoran Zaev, ki so ju pozdravili v veselem vzdušju in z bučnim aplavzom.



Pot za podpis sporazuma, ki sta ga včeraj podpisala makedonski in grški zunanji minister, se je odprla v soboto, ko je Aleksis Cipras uspešno prestal glasovanje o nezaupnici. Sporazum bo zaradi nacionalistov in šibkih vlad v obeh državah težko implementirati.

Sporazum med Atenami in Skopjem je dober kompromis, ker ponuja trajno, ne le začasno rešitev. Ker ga morata ratificirati oba parlamenta, potrjen pa mora biti tudi na referendumu o ustavnih spremembah v Makedoniji, se postavlja vprašanje, ali bo obema vladama, ki se spopadata z radikalno opozicijo, uspelo prepričati lastne državljane o prednostih sporazuma in o tem, da je status quo slabša opcija.



Vladama lahko s pritiskom na nacionaliste pomagajo zunanji akterji. Evropska ljudska stranka (EPP) lahko na primer pritisne na grško in makedonsko članico, Novo demokracijo in VMRO-DPMNE, naj podpreta proevropsko smer, ki bo končala spor med državama, ki se vleče od razpada nekdanje Jugoslavije leta 1991.


 

Sporazum je premaknil gore

Vodji makedonske in grške diplomacije Nikola Dimitrov in Nikos Kocjas sta podpisala dokument, po katerem se bo poslej Makedonija imenovala Severna Makedonija, na slovesnosti v mestu Psarades ob grški obali Prespanskega jezera.
Makedonski premier Zoran Zaev je poudaril, da so ponosni, ker so se poenotili glede spora, ki jih je delil, in ker so izbrali rešitev, ki jih združuje. Po njegovem so s podpisom dogovora o imenu in sporazuma o strateškem partnerstvu držav premaknili gore. Sklenil je z besedami, da so se naučili, da se morajo učiti iz zgodovine in je ne ponavljati.

Njegov grški kolega Aleksis Cipras je poudaril, da je njihov cilj zaceliti rane časa in odpreti pot miru, bratstva in blaginje za obe državi, za Balkan in Evropo. Pri tem je poudaril, da je to pogumen in nujen zgodovinski korak za oba naroda, ki pa ne sme obviseti v zraku, ker je zgled za gradnjo prihodnosti proti sovraštvu. Prebivalce obeh držav je pozval, naj dogovor sprejmejo brez predsodkov.



Cipras je uspešno prestal glasovanje o nezaupnici v parlamentu zaradi sporazuma glede imena Makedonije, ki ga je sklenil z Zaevom. Vodja opozicijske Nove demokracije Adonis Samaras mu je očital, da je kapituliral pred vsemi in da bo grozljivi sporazum, namesto da bi reševal probleme, sprožil destabilizacijo.

Pripadniki trde linije so ga obtožili izdaje, poslanec skrajno desne stranke Zlata zora pa je celo pozval grško vojsko, naj aretira Ciprasa in druge politike, da bi na takšen način preprečili podpis dogovora. Cipras je nasprotnikom odgovoril, da gre za najboljši sporazum, kar jih je sprejela država v zadnjih letih.


 

Protesti na obeh straneh meje

Pred parlamentom, kjer se je na poziv nacionalistov zbralo nekaj sto protestnikov, so se vneli izgredi, policija pa je uporabila tudi solzivec. Na grški obali Prespanskega jezera je tudi ob podpisu sporazuma potekal protest lokalnih prebivalcev, ki so jim prihod do prizorišča preprečili s policijskimi blokadami.



Dogovoru nasprotujeta tudi makedonska opozicija in predsednik Gjorge Ivanov, ki je napovedal, da ne bo podpisal zakona o ratifikaciji, ker da je škodljiv in ponižujoč za Makedonijo. Napovedi Ivanova pomenijo, da bo moralo sobranje o zakonu odločati še enkrat. Potem lahko začne veljati tudi brez podpisa predsednika. Makedonci bodo dogovor potrjevali tudi na referendumu, ki bo obvezujoč za vlado. Vodstvo največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE je soglasno dejalo, da je sporazum o novem imenu države v popolnem nasprotju z nacionalnimi interesi Makedonije. Prvak stranke Hristijan Mickoski je vprašal vlado, kako bo dosegla, da bo parlament, če bo sprejel dogovor z navadno večino, ustavne spremembe sprejel z dvetretjinsko večino.


 

Modri voditelji s politično vizijo

Posebni odposlanec Združenih narodov Matthew Nimetz, ki je več kot dve desetletji posredoval pri reševanju spora, je poudaril, da le redko vidimo, da ima kdo modrost, politično vizijo in diplomatske veščine hkrati, a vse tri kakovosti so bile prisotne pri voditeljih, ki so trdo delali. Izrazil je prepričanje, da je srečanje ob Prespanskem jezeru zgodovinsko in da je dogovor v strateškem interesu obeh držav.

Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je napovedal, da bo sporazum prispeval k miru in stabilnosti, in izrazil upanje, da bo privedel do otipljivega napredka na makedonski poti v EU. Predsednik Borut Pahor je dejal, da je to najpomembnejši dogovor o rešitvi nekega pomembnega sosedskega vprašanja na Zahodnem Balkanu po sporazumu iz Daytona.