V Natu o previdnem optimizmu glede znamenj iz Rusije v povezavi z Ukrajino

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so se nekatere ruske vojaške enote, ki so razporejene v bližini Ukrajine, začele vračati v svoja oporišča, poroča ruska tiskovna agencija Tass. To so potrdili tudi v Kremlju. Iz Kijeva pa so sporočili, da so skupna diplomatska prizadevanja Ukrajine in Zahoda uspela zaustaviti rusko zaostrovanje. V Natu pa medtem opozarjajo na previden optimizem glede znamenj iz Rusije v povezavi z Ukrajino, na terenu še ni umirjanja razmer.

»Enote ruskega južnega in zahodnega vojaškega okrožja so po opravljenih nalogah že začele nalagati svojo opremo za odhod,« je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov ter dodal, da se bodo ruski vojaki po zaključku vaj vrnili v svoje baze.

»Ker se ukrepi bojnega usposabljanja bližajo koncu, bodo čete, kot vedno, izvedle kombinirane premike do svojih stalnih oporišč,« je dodal Konašenkov.

Tudi Kremelj je danes potrdil, da je načrtovan umik nekaterih sil z ukrajinske meje, a pri tem poudaril, da se bo Rusija še naprej sama odločala o premeščanju svojih enot.

Rusija bo nadaljevala prakso izvajanja vojaških vaj na svojem ozemlju in o tej pravici ne bo razpravljala z nikomer, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. »Rusija je izvajala in bo še naprej izvajala vaje na celotnem ozemlju Ruske federacije,« je poudaril.

»Vedno smo govorili, da se bodo po končanih vajah (...) čete vrnile v svoje stalne baze. Tu ni nič novega. To je običajen proces,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v ponedeljek sporočil, da se nekatere obsežne vojaške vaje v Rusiji in Belorusiji bližajo koncu. Skupne vaje z Belorusijo naj bi po njegovih navedbah potekale do 20. februarja.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je medtem na družbenem omrežju Telegram zapisala: »15. februar 2022 se bo zapisal v zgodovino kot dan, ko je bila premagana zahodna vojaška propaganda,« poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kot je dodala, je bil Zahod osramočen »brez enega izstreljenega naboja«.

V Kijevu so medtem danes sporočili, da sta Ukrajina in Zahod z diplomacijo preprečila rusko eskalacijo. »Nam in našim zaveznikom je uspelo preprečiti nadaljnjo eskalacijo Rusije,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

»Sredi februarja smo že in vidite, da diplomacija še naprej deluje,« je dodal. Ukrajinski uradniki so tedne dvomili o poročilih ameriških obveščevalnih služb, da se Rusija pripravlja na skorajšnji napad na zahodno sosedo. Kuleba je danes sicer še poudaril, da so napetosti vzdolž ukrajinskih meja še vedno visoke in da mora Rusija umakniti preostale sile.

V Natu previden optimizem glede Ukrajine, a na terenu se razmere še ne umirjajo

Iz Moskve prihajajo znamenja glede pripravljenosti na nadaljnji dialog v povezavi z Ukrajino, ki so razlog za previden optimizem, a na terenu se razmere za zdaj še ne umirjajo, je povedal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg danes v Bruslju ob predstavitvi tem zasedanja obrambnih ministrov zavezništva to sredo in četrtek.

Obrambni ministri bodo po Stoltenbergovih besedah naslovili najresnejšo varnostno krizo v Evropi v zadnjih desetletjih. »Iz Moskve prihajajo znamenja, da bi se diplomacija morala nadaljevati. To je razlog za previden optimizem, a za zdaj nismo zaznali znamenj umirjanja razmer na terenu,« je povedal.

Kopičenje ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini je najbolj množično kopičenje bojnih sil od hladne vojne. »Vse je nared za nov napad, a Rusija še ima čas, da se preneha pripravljati na vojno in si začne prizadevati za mirno rešitev,« je še poudaril generalni sekretar.

Pri tem je ponovil zavezniško vabilo Rusiji k čimprejšnjemu srečanju v okviru sveta Nata in Rusije, mehanizma za posvetovanje in sodelovanje, ki so ga vzpostavili pred dvema desetletjema. Ta se je 12. januarja sestal prvič po dveh letih in pol.

Ponovil je tudi, da bo Nato vztrajal pri svojih jedrnih načelih, kot je pravica vsake države, da sama odloča o svoji varnostni ureditvi, da pa so se zaveznice pripravljene pogovarjati o krepitvi obstoječih komunikacijskih kanalov, o ruskih skrbeh glede evropske varnosti in o nadzoru nad oboroževanjem.