Črni seznam nezaželjenih srbskih intelektualcev

Podgorica je prepovedala vstop četverici srbskih intelektualcev, ki da so nevarni za varnost države. Beograd napoveduje povračilne ukrepe zaradi uvedbe delikta mnenja. V Srbiji imajo v nasprotju s Črno goro pravico širiti svoje mnenje tudi vojni zločinci.

Sinoči je črnogorska vlada pojasnila, da s prepovedjo vstopa Matiji Bečkoviću, Čedomirju Antiću, Aleksandru Rakoviću in Dejanu Miroviću, ščiti stabilnost in varnost v državi pred tistimi posamezniki, ki niso dobronamerni.

Ogrožanje nacionalne varnosti

Po njihovem jih zavezuje tudi ustava, da varujejo mir državljanov in njihova državotvorna, domuljubna in nacionalna čustva. Četverici intelektualcev očitajo, da so žalili ugled in slavili nasilni izbris Črne gore. Kot je menila, bi podobno ravnala vsaka odgovorna vlada v svetu. Navsezadnje tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić ščiti ugled in dostojanstvo Srbije.

Vlada je seznam oseb, ki za nobeno ceno ne smejo vstopiti v državo, ker ogrožajo nacionalno varnost Črne gore, posredovala obmejni policiji na vseh mejnih prehodih. Književnik Bečković, zgodovinarja Antić in Raković ter politik in pravnik Mirović so bili napovedani kot govorniki na slovesnosti ob sto letnici podgoriške skupščine in dnevu združitve Črne gore s Srbijo in drugimi jugoslovanskimi narodi 1. decembra v Podgorici. Na seznamu še ni poglavarja Srbske pravoslavne cerkve patriarha Irineja.

Črna gora nikomur ne dovoli, da o preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti razmišlja drugače, je ocenil Vučić. Po njegovem mnenju Črna gora s prepovedjo vstopa nezaželjenim intelektualcem ne uvaja verbalni delikt, temveč delikt mišlenja. Ker so v Srbiji prepovedali vstop kriminalcem in osebam s tiralic, ki pripadajo Kavačkemu in Škaljarskemu klanu, so v Črni gori prepovedali drugačno mnenje. 

Podgorica uvaja delikt mišljenja

To je pravno nevzdržno, je poudaril Vučić in izpostavil, da v Srbiji lahko vsi izrazijo svoje ideje. Tako tisti, ki so za neodvisno Kosovo in za odcepitev drugih delov Srbije, kot tisti, ki so proti ali za Republiko srbsko kot samostojno entiteto. Črnogorskega kolega Mila Đukanovića bo prosil za več odgovornosti in resnosti. Če ne bo naletel na razumen odziv, bo Srbija razmislila o konkretnih povračilnih ukrepih.

Antić in Raković sta ocenila, da je prepoved vstopa nezaželjenim osebam slika sodobne Črne gore, ki je avtoritarna država. Uvrstitev na črni seznam je Raković komentiral z besedami, da se to zgodi, ko kriminalci dobijo državo. Po njegovem mnenju so se problemi začeli, ko so se voditelji Črne gore odločili, da bodo spremenili lastno identiteto, tako da bodo zavračali vse, kar je srbsko. Ker srbski intelektualci na to stalno opozarjajo, so jih razglasili za nezaželjene.

Beograd podpira vojne zločince

V središču srbske prestolnice je včeraj pobuda mladih za človekove pravice (YIHR) razvila med poslopjem predsedstva države in stavbo beograjske skupščine transparent z napisom Vojni zločinci naj umolknejo, da bi spregovorili o žrtvah. Kot so pojasnili, so protest organizirali zaradi represije nad aktivisti za človekove pravice in promocije ter državne podpore vojnim zločincem ter hujskačem, ki napovedujejo nove vojne.

Predstavnica YIHR Sofija Todorović je še povedala, da so proti temu, da država in javne politične osebnosti delajo heroje iz vojnih zločincev. Povod za protest je bila knjiga generalov Nebojše Pavkovića in Vladimirja Lazarevića, ki jo je izdalo obrambno ministrstvo, in napovedi novih vojn s strani obsojenega vojnega zločinca Veselina Šljivančanina. Civilna pobuda je zahtevala tudi odvzem poslanskega mandata prvaku Srbske radikalne stranke Vojislavu Šešlju.

Po mnenju direktorja odbora pravnikov za človekove pravice (YUCOM) Milana Antonijevića je država poslala slabo sporočilo Evropi in mladim, ker so pravosodni organi obsodili civilno pobudo, ki je udejanjila svobodo izražanja. Kot je poudaril, je treba spoštovati vse sodbe vojnim zločincem, tako domače kot tuje. Protestniki so nosili še transparente z napisi kot sta Niso naši heroji in Vedno piščalka, nikoli več puška, Antonijević pa je napovedal možnost ustavne pritožbe in tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice v Stasbourgu.