Zorana Baković se je na snežen zimski dan na beograjski tržnici Kalenić s s kubanskim saksofonistom Reinaldom pogovarjala o Cheju Guevari, salsi in življenju.
Galerija
Tržnica, na kateri revni ljudje prodajajo stare čevlje za pol evra, premožni pa kupujejo drage francoske sire, je zemljevid sodobnega Beograda, polnega neenakosti. Toda zaradi njegove vroče glasbe se je vsaj za trenutek zdelo, da je življenje nepremagljivo. FOTO: Zorana Baković/Delo
V nadaljevanju preberite:
V Srbiji so ljudje druge barve kože dobrodošli, samo če s seboj prinašajo zabavo. Naklonjenost do »neuvrščenih« – kot so dolgo imenovali vse ljudi afriškega rodu – je namreč že zdavnaj zbledela. A Kubanca imajo vsi za svojega. Je to zaradi hrepenenja po idealizmu Cheja Guevare? Ali zaradi vse večje želje po tem, da bi se vse znova končalo z revolucijo?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji