Prepoved zanikanja genocida je združila Srbe v zavračanju tega zakona in državo pahnila v krizo.

Galerija
Milorad Dodik, srbski član predsedstva BiH, se je maja udeležil srečanja na vrhu procesa Brdo-Brioni na Brdu pri Kranju, kjer so med drugim najostreje zavrnili zamisli o spreminjanju meja na Balkanu. FOTO: Jure Makovec/AFP
V nadaljevanju preberite:
Zdaj že nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je z zakonsko prepovedjo zanikanja genocida zlasti med Bošnjaki požel navdušenje nad civilizacijskim dejanjem, med političnimi voditelji srbskega naroda pa je njegovo zakonsko dopolnilo povsem pričakovano trčilo ob glasno kljubovanje, pospremljeno z ostrimi kritikami funkcionalnosti BiH in bolj ali manj jasnimi grožnjami o nadaljnjem povečevanju napetosti med etničnimi skupinami v državi.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji