Ciklon Boris potopil velik del stare celine

Poplave, ki so v zadnjih dneh prizadele velik del srednje in jugovzhodne Evrope, še vedno ogrožajo mnoge kraje na Poljskem, Češkem, v Avstriji in Romuniji pa tudi na Slovaškem in Madžarskem. Vsaka od prizadetih držav išče načine, kako bi pomagala ljudem v stiski, predvsem pa preprečila naraščanje števila smrtnih žrtev. Oblasti pri odpravljanju posledic ene najhujših povodnji v zadnjih desetletjih računajo tudi na pomoč iz Evrope.

Razlite reke in predrti obrambni nasipi so v štirih dneh privedli do evakuacije več deset tisoč ljudi, prekinitve energetskih in prometnih povezav ter zaprtja tovarn. Zgodovinska ujma, ki so ji meteorologi nadeli ime Boris, je docela spremenila podobo mest in podeželja ter znova opozorila na nevarnosti, ki tudi stari celini grozijo zaradi vse intenzivnejših vremenskih pojavov, ene od posledic podnebnih sprememb.

Nekatere države so že nakazale, da se bodo pri spoprijemanju z dramatičnimi razmerami po pomoč obrnile na Evropsko unijo. Na njihove prošnje se bo po navedbah slovenske vlade brez oklevanja odzvala tudi Slovenija. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je danes sicer izdalo opozorilo slovenskim državljanom, namenjenim na ogrožena območja, naj bodo posebej previdni in upoštevajo navodila lokalnih organov.

Pri naših severnih sosedih so razmere najbolj zaostrene v deželi Spodnja Avstrija. FOTO: Helmut Fohringer/AFP

Avstrija

V Avstriji je najhuje na severovzhodu države, kjer je povodenj vzela še dve življenji, je danes sporočila policija. V deželi Spodnja Avstrija, kjer so oblasti razglasile stanje naravne nesreče, so poročali o smrti moških, starih 70 in 80 let. Reševalci so trupli našli v njunih poplavljenih domovih. Število žrtev besnenja narave se je tako pri naših severnih sosedih povzpelo na tri, pred tem je konec tedna med intervencijo umrl gasilec. Podivjane reke so porušile oziroma poškodovale več jezov, pod vodo ostajajo ulice, ponekod tudi celotne soseske. Zaprtih naj bi bilo okoli 200 cest, več tisoč gospodinjstev je bilo brez elektrike. »Tukaj živim že 16 let in še nikoli nisem videla takšnih poplav,« je za ORF v Sankt Pöltnu, glavnem mestu najbolj prizadete avstrijske dežele, izpostavila Judith Dickson. Gladina rek je v noči na ponedeljek nekoliko upadla, a so oblasti, kakor so poročale agencije, danes pripravljene na vnovično zaostritev razmer zaradi okrepljenih padavin. »Ni konec, stanje je še naprej kritično,« je plat zvona bila deželna glavarka Johanna Mikl-Leitner. Kolikšna je škoda, še ni znano. O motnjah javnega prometa so poročali tudi z Dunaja, kjer so v 24 urah gasilci opravili več kot 1300 intervencij. Vodostaj se je v prestolnici danes sicer umiril.

Povodenj je opustošila češko mesto Jesenik. FOTO: David W Cerny/Reuters

Češka

»Razmere so še naprej zelo težke. Prosimo, da ostanete previdni in odgovorni,« je svoj najnovejši povzetek stanja v poplavljenih delih države sklenil češki premier Petr Fiala, čigar vlada se je na dan, ko so oblasti potrdile prvo smrtno žrtev povodnji, srečala na izrednem sestanku. Na Češkem pričakujejo, da bo končni smrtni davek še višji: več ljudi je namreč pogrešanih, vključno s tremi potniki v avtomobilu, ki ga je po poročanju Deutsche Welle odnesla deroča voda v kraju Jesenik, tega sta danes obiskala tudi premier Fiala in notranji minister Vít Rakušan. Čeprav so se padavine nekoliko umirile, je bilo poplavno ogroženih še vedno 207 krajev po državi. Kjer se je voda umaknila, sta se začeli odpravljanje posledic ujme in iskanje načinov, kako znova vzpostaviti pretrgane telefonske, električne in vodovodne povezave; drugod so lokalni prebivalci, pa tudi številna podjetja in tovarne, ki so bili prisiljeni zapreti svoja vrata, čakali na konec stoletnih poplav.

Apokaliptični prizori is Poljske FOTO: Mateusz Slodkowski/AFP

Poljska

Vlada premiera Donalda Tuska je v odzivu na poplave, ki so prizadele predvsem jugozahod države in obmejne dele s Češko, razglasila stanje naravne katastrofe in s tem razširila svoje zakonske pristojnosti pri spoprijemanju z najhujšo povodnjijo v zadnjega četrt stoletja, ki je na Poljskem zahtevala najmanj pet življenj. Čeprav so iz več krajev v Spodnji Šleziji danes poročali o umirjanju razmer, je bilo iz odzivov oblasti na različnih ravneh jasno, da je nevarnost vse prej kot minila. Ko je popoldne v Vroclav prispel premier Tusk, so v upravnem središču regije, skozi katero teče Odra, ki je v zadnjih dneh ponekod presegla rekordno raven iz povodnji leta 1997, še čakali na vrhunec poplavnega vala. V manj kot sto kilometrov oddaljenem Kłodzku se je voda medtem že umaknila in za seboj pustila blatno razdejanje. Razmere so bile, nasprotno, še vedno napete v Nysi, še enem kraju v bližini meje s Češko, kjer so prebivalce danes na nevarnost znova opozorile sirene.

Narasle reke so prizadele predvsem ruralna območja na vzhodu Romunije. FOTO: Andreea Campeanu/Reuters

Romunija

Zaradi poplav je konec tedna v Romuniji umrlo vsaj šest ljudi, dva človeka sta bila po poročanju spletišča Romania Insider danes še pogrešana. Narasle reke so prizadele predvsem ruralna območja na vzhodu države. Emil Dragomir, župan mesta Slobozia Conachi, ki leži nedaleč od meje z Moldavijo, je za televizijo Digi24 izpostavil, da so imele poplave uničujoče posledice. »Če bi bili tukaj, bi takoj zajokali. Ljudje so obupani, njihovo življenjsko delo je izginilo. Nekaterim so ostale le obleke, ki so jih imeli na sebi,« je izjavil. Ponekod je v 12 urah padlo 170 litrov dežja na kvadratni meter. Poškodovanih je več tisoč domov, voda je v nekaterih vaseh segala do poldrugega metra visoko. Motena je preskrba z električno energijo, v najbolj prizadetih regijah so prav tako zaprte šole. Razmere so se danes sicer počasi začele umirjati. »Znova doživljamo učinke podnebnih sprememb, ki postajajo vse pogostejši po vsej celini, z dramatičnimi posledicami za ljudi. Žalujočim družinam, ki so izgubile ljubljene, izrekam sožalje in izkazujem solidarnost z vsemi prizadetimi v tej nesreči,« se je na povodenj odzval romunski predsednik Klaus Iohannis.

Gladino Donave nemirno opazujejo tudi na Madžarskem. FOTO: Marton Monus/Reuters

Slovaška in Madžarska

Zaradi visoke gladine Donave so slovaške oblasti že konec tedna izdale opozorila prebivalcem Bratislave, naj se izogibajo nekaterih rečnih nabrežij. Na možnost večjega poplavljanja druge najdaljše evropske reke, pa tudi njenega pritoka Morave, se je slovaška vlada odzvala z obljubo o izdatni finančni pomoči lokalnim in regionalnim oblastem pri odpravljanju posledic poplav. Po današnjem izrednem sestanku s svojimi ministri je slovaški premier Robert Fico po poročanju tamkajšnjih medijev nakazal, da bo glavnina poplavnega vala državo dosegla v nekaj urah. V Budimpešti je po navedbah mestnih oblasti obstajala nevarnost, da bo voda v prihodnjih dneh prestopila nekatere niže ležeče bregove. Madžarski premier Viktor Orbán, ki je zaradi poplav odpovedal svoj nastop v evropskem parlamentu v Strasbourgu, je naznanil, da je pred njegovo vlado težka naloga, a vztrajal, da je ta nanjo pripravljena.