Danes je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen sporočil, da se je s predstavniki političnih strank dogovoril, da bo do predčasnih parlamentarnih volitev zvezno vlado vodila 69-letna pravnica Brigitte Bierlein, ki je januarja lani postala prva ženska na čelu ustavnega sodišča.

O tem, kdo bo v kabinetu ustavne sodnice, ki je po pisanju avstrijskih medijev nazorsko blizu ljudski stranki, pa tudi svobodnjakom, še ni jasno. Predsednik države je danes še po zadnjih pogovorih z veljaki parlamentarnih strank, ki morajo njegovo izbiro tudi uradno potrditi, povedal, da bo prvo kanclerko v avstrijski zgodovini uradno imenoval v prihodnjih dneh. Prav tako še ni jasen točni datum predčasnih volitev, ki so posledica »škandala Ibiza«, v katerem so razkrili umazane korupcijske namere svobodnjaških politikov. Skoraj gotovo bodo septembra, a najbrž ne prav na začetku.



Kot so razgalili že izidi volitev v evropski parlament, trenutno ljudsko razpoloženje kaže, da je imela največ koristi od škandala, ki je zanetil sedanjo vladno krizo, prav stranka, katere prvi mož je moral zapustiti položaj kanclerja. Po zadnjih anketah bi za ljudsko stranko, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah oktobra 2017 zmagala z 31,5 odstotka glasov, zdaj glasovalo skoraj sedem odstotkov več volivcev, socialdemokrati, ki so pred dvema letoma zbrali skoraj 27 odstotkov glasov, bi izgubili nekaj, a ne veliko glasov, pač pa bi največjo ceno plačali svobodnjaki.

Tem je na zadnjih volitvah manjkal manj kot odstotek glasov, da bi dohiteli drugouvrščene socialdemokrate, zdaj pa jim nekateri merijo skoraj deset odstotkov manj podpore kot pred dvema letoma. »Zmagovalec« krize utegnejo postati tudi Zeleni, ki so se pred zadnjimi volitvami sporekli in jim sploh ni uspelo prestopiti volilnega praga. Zdaj jim raziskave napovedujejo, da se bodo spet prebili v parlament, iz njega pa bo najbrž izpadla stranka Zdaj, ki jo je ustanovil »odpadnik« Zelenih Peter Pilz.



Svobodnjaki zdaj svoje volivce prepričujejo, da so bili žrtve mednarodne zarote, njihov nekdanji voditelj in prejšnji podkancler Strache pa še ni sporočil, ali bo šel med evropske poslance v Strasbourg. Čeprav je bil na glasovnicah na zadnjem mestu med svobodnjaškimi kandidati, je dobil toliko preferenčnih glasov, da lahko z vso pravico sede v evropske poslanske klopi, če se ne bo drugače odločil.

Pred dnevi je na svojem zelo branem facebooku najprej napisal, da bo šel v Strasbourg, a je sporočilo zelo kmalu izbrisal. Svobodnjaki so se vrnili v stare čase, ko so svoja sporočila obelodanjali zlasti prek novih družbenih omrežij, ki so med njihovimi privrženci precej bolj razširjena kakor med ostalimi. Med tem so tradicionalni mediji »napadali« zlasti socialdemokrate, da so ravnali nedržavotvorno, ker so sprožili nezaupnico proti kanclerju in njegovi okrnjeni vladi.

Očitajo jim, da so to storili v nepravem trenutku, saj so se pravkar končale volitve v evropski parlament, zaradi česar so se na novo premešale karte na evropskem prizorišču, Avstrija pa je ostala brez pravega in vplivnega predsednika vlade, ki bi v Bruslju sodeloval pri pogajanjih o novem predsedniku evropske komisije in zlasti pri izbiranju avstrijskega komisarja. Vodstvo nekdaj vladajočih »rdečih« si je v zadnjih dneh zaradi sprva medlega odziva prislužilo tudi veliko znotrajstrankarske kritike, nekateri pa jih kritizirajo tudi zato, ker so med glasovanjem proti Kurzu sklenili »nenačelno koalicijo« s svobodnjaki.

Socialdemokrati se še iščejo in poskušajo najti recept, kako pridobiti spet svoje nekdanje volivce, ki so prebegnili k svobodnjakom. Ljudska stranka ima lažjo nalogo, razpad njene vlade in nezaupnica njihovemu mandatarju pa jim utegne celo koristiti. Ker se je Kurz rešil premierskih dolžnosti, bo lahko do septembra ves čas posvetil predvolilni kampanji.

Komentator časnika Standard Sebastian Fellner je celo razvil »teorijo zarote«, da je Kurz sam pripravil ta škandal, da bi se še trdneje vrnil na oblast. Po njegovih besedah je nekdanji predsednik vlade bodisi oblastiželjni taktik, ki vrhunsko politiko razume kot igro, bodisi nerodni in precenjeni vladni uradnik, ki ga je kot prvega kanclerja druge republike povsem nepričakovano doletela nezaupnica. »V obeh primerih bi se morali volivci zamisliti,« je Fellner končal svoj komentar.