Čas ni na Johnsonovi strani

Trije dnevi ali trije meseci? Dilema o tem, koliko časa bodo britanski poslanci potrebovali za razpravo o zakonu za uveljavitev novega ločitvenega sporazuma, je nocoj skoraj ogrozila postopek njegove ratifikacije v britanskem parlamentu in malodane izzvala še eno politično krizo, ki bi se lahko končala z razpisom predčasnih volitev.

Po dveh spodletelih poskusih britanske vlade, da bi si v parlamentu zagotovila podporo za ratifikacijo sporazuma o izstopu države iz EU, ki ga je v pogajanjih z evropsko stranjo dosegla prejšnji teden, so britanski poslanci prvič glasovali o predlogu zakonodaje, ki je podlaga za uveljavitev ločitvenega sporazuma, in ga tudi potrdili. Za je glasovalo 329, proti pa 299 poslancev. Toda ključno glasovanje – o časovnem okviru za razpravo o sporazumu – za vlado ni potekalo po načrtih. Njen predlagani časovni okvir so poslanci prepričljivo zavrnili.

Britanska vlada je na vsak način hotela postopek potrjevanja predloga zakonodaje o uveljavitvi novega ločitvenega sporazuma v parlamentu izvesti v treh dneh in se s tem izogniti še enemu odlogu brexita, za katerega je morala EU zaprositi konec prejšnjega tedna. Tako hiter postopek sprejemanja zakonodaje je v britanskem parlamentu neobičajen. Za primerjavo: britanski poslanci so o predlogu maastrichtske pogodbe v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razpravljali 40 dni.



Na to je opozorila tudi opozicija, ki je pozvala vlado, naj pri tako pomembnih vprašanjih za prihodnost države ne hiti s postopki. Toda Johnson in njegovi ministri so v teh pozivih videli samo možnosti za zavlačevanje in nevarnost, da bi lahko parlament, če bi imel več časa, s sprejetjem najrazličnejših dopolnil k predlogu zakona poskusil zrušiti sporazum, ki ga je vlada sklenila z EU.

Grožnja z umikom

Vlada je pred glasovanjem opozorila, da bo predlog ključne zakonodaje umaknila iz zakonodajne obravnave, če parlament ne bo potrdil predvidenega tridnevnega časovnega okvira za njeno sprejetje, in namesto dokončanja postopka ratifikacije sporazuma razpisala predčasne volitve.

»Nobenega odloga brexita več,« je bilo Johnsonovo ključno sporočilo, kljub temu oziroma ravno zato, ker je moral konec tedna proti svoji volji poslati v Bruselj prošnjo za še en odlog brexita, kot je od njega zahtevala veljavna britanska zakonodaja. »V nobenem primeru ne bom dovolil še več mesecev [negotovosti]. Če bo parlament preprečil uresničitev brexita in ga prestavil na januar ali morebiti na kasnejši datum, vlada v nobenem primeru tega ne bo sprejela. Z velikim obžalovanjem bomo umaknili predlog zakona in se pripravili na predčasne volitve,« je v nastopu med razpravo v parlamentu dejal britanski premier.



Čeprav je britanska vlada zaprosila za še en trimesečni odlog brexita, Johnson do danes ni izgubil upanja, da bo lahko prihodnji teden, ko bi sporazum ratificiral še evropski parlament, preklical prošnjo in uresničil obljubo o uresničitvi brexita z dogovorom do 31. oktobra. Zdaj kaže, da mu to ne bo uspelo.

Kljub premierovi grožnji z razpisom predčasnih volitev predstavniki vlade po poročanju britanskih medijev danes niso želeli vnaprej izključiti možnosti krajšega, nekajtedenskega odloga brexita, o dolžini katerega bodo na koncu sicer odločali voditelji EU.