Bruselj – Odločitev o vnovičnem odlogu brexita uradno še ni bila sprejeta, zato še ni gotovosti, kaj bo sledilo izteku veljavnega roka za britanski izstop v četrtek opolnoči.

Stalni predstavniki držav članic pri EU (Coreper) bodo jutri nadaljevali razpravo o podaljšanju. Neznanka je notranjepolitični razvoj na Otoku, jutrišnja odločitev o volitvah decembra. To bi bil tehten razlog za daljše podaljšanje brexita do 31. januarja skladno z londonsko prošnjo.

Nejasnosti so težava za Francijo, ki ima dvome o stalnem podaljševanju brexita in je naklonjena krajšemu, tehničnemu odlogu. Če se megla na Otoku ne bo razkadila že jutri, bi se veleposlaniki sestali še v torek. Odločitev o podaljšanju bodo sprejeli voditelji članic, po načrtih s pisnim postopkom, in ne na izrednem vrhu EU.



V bruseljskih krogih sicer ni nobenih dvomov o podaljšanju, saj nihče noče drveti v kaotični brexit, ki ne bi temeljil na ločitvenem sporazumu in bi imel hude gospodarske posledice. Odločitev o odlogu je državam članicam že predlagal predsednik evropskega sveta Donald Tusk.

Podaljšanje do 31. januarja bi bilo predvidoma prožno in Združeno kraljestvo bi imelo proste roke, če bi po končanju vseh postopkov želelo oditi prej. Še vedno ni gotovo, da bo ločitveni sporazum – čeprav v novi različici ni več irskega varovala – na koncu res šel skozi vse parlamentarne postopke v Westminstru.


 

Začetek konca

Tudi ko bo ločitveni sporazum potrjen na obeh straneh Rokavskega preliva, sage o brexitu še zdaleč ne bo konec. Takoj se bo namreč začelo obdobje tranzicije, ki bo trajala najmanj do konca leta 2020. V njem bo za Združeno kraljestvo še vedno veljalo celotno pravo EU. Unija bo državo obravnavala, kot da je članica z izjemo njenega sodelovanja v institucijah in strukturah. Med tranzicijo bo Združeno kraljestvo ostalo del carinske unije in enotnega trga, tako da ne bo moglo uvajati svojih trgovinskih sporazumov.

Med tranzicijo, ki bo omogočila lažje prilagajanje podjetij, birokracije in državljanov, bi strani sklenili sporazum o prihodnjih odnosih. To bo zahteven in dolgotrajen postopek, ki v prihodnjem letu gotovo ne bo končan. Predvideno je, da se tranzicije lahko enkrat podaljša za leto ali dve (do konca leta 2022).



Podaljšanje tranzicije na čas po letu 2020 bo zahtevalo prispevek v bruseljsko malho, v programih EU pa bodo lahko sodelovali kot tretja država. Odločitev o podaljšanju tranzicije mora biti soglasno sprejeta do 1. julija 2020, zato so sredi prihodnjega leta spet pričakovane politične igre.

Če Združeno kraljestvo 1. novembra še ne bo izstopilo, bo po besedah nove predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen moralo predlagati svojega komisarskega kandidata.