Bruselj za reze v sanjske dobičke v energetiki

Zmanjšanje povpraševanja po elektriki in rez vrtoglavih dobičkov v energetskem sektorju sta nova večja ukrepa EU, ki naj bi na koncu pripomogla k nižjim cenam za potrošnike. Predloge je danes predstavila evropska komisija, v prihodnjih tednih pa bodo o njih odločali v svetu EU. 

Za zmanjšanje povpraševanja po elektriki evropska komisija predlaga dva cilja. V državah članicah bi morali zmanjšati povpraševanje, k čemur bi lahko prispevali s komunikacijskimi kampanjami. Obvezen pa bi bil tudi cilj petodstotnega zmanjšanja povpraševanja v času najvišje porabe, ki v mesecu pokriva vsaj deset odstotkov ur s pričakovanimi najvišjimi cenami. To naj bi bilo okoli tri do štiri ure na delovni dan. V Bruslju predlagajo tudi cilj, da bi do konca marca celotno porabo elektrike znižali za deset odstotkov.  

Ločiti moramo prevladujoč vpliv plina na ceno elektrike

180 evrov za megavatno uro

Omejitev prihodkov proizvajalcev energije z nižjimi stroški – ti med krizo z visokimi cenami kujejo orjaške dobičke – pa bo po predlogu Bruslja pri 180 evrih na megavatno uro. To je še vedno višje, kot so bile cene pred krizo. Cenejše tehnologije uporabljajo obnovljive vire, jedrsko energijo in lignit. Ker je v evropskem sistemu cena kilovatne ure dejansko odvisna od plina, so si z njegovo visoko ceno drugi proizvajalci poviševali dobiček, saj so cene njihovih virov ostale bolj ali manj enake. 

Na mizi načrt za konec energetske krize v EU

Meja pri 180 evrih bo proizvajalcem omogočala tako povrnitev vlaganj kot plačilo operativnih stroškov, ocenjujejo v Bruslju. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je povedala, da ta podjetja ustvarjajo dobičke, o katerih nikoli niso mogla niti sanjati. Tudi njihove naložbe v nove zmogljivosti naj ne bi bile ogrožene. Zbrani denar bi namenili za znižanje računov potrošnikov. Z ukrepom bi zbrali 117 milijard evrov.

Na muhi fosilni viri

Evropska komisija predlaga tudi solidarnostni prispevek iz visokih dobičkov, ki jih bodo letos ustvarila podjetja z uporabo nafte, plina in premoga. Sestavljen bi bil iz najmanj 33-stopenjske obdavčitve dobičkov, ki so nad 20 odstotki povprečnega dobička iz zadnjih treh let. Države članice bi zbran denar, predvidoma okoli 25 milijard evrov,  preusmerile k ranljivim gospodinjstvom, prizadetim podjetjem in energetsko intenzivnim panogam.    

Evropska komisija pripravlja še ukrepe za izboljšanje likvidnosti udeležencev na trgu, znižanje cen nafte (kapic na uvoženi plin) in reforme načina delovanja trga z elektriko.