Brez cepiv je ogroženo življenje 15 milijonov otrok

Kljub nenehnim prizadevanjem za okrevanje po pandemiji covida-19 je bilo lani še vedno necepljenih ali cepljenih s premalo odmerki osupljivih 21 milijonov otrok. Število otrok, ki niso prejeli nobenega cepiva, se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za več kot 2,5 milijona in se bliža 15 milijonom.

Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v najnovejšem poročilu o globalni precepljenosti proti 14 boleznim po ugotavljata, da je raven precepljenosti med otroško populacijo stagnirala in se še vedno ni vrnila na raven pred letom 2019.

Bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem. INFOGRAFIKA: Delo

Ošpice kot kanarček v rudniku

Kot opozarjajo, k motnjam v zdravstvenih sistemih in programih cepljenja prispeva več dejavnikov, od konfliktov, neustreznih naložb v nacionalne programe cepljenja do pomanjkanja cepiv in izbruhov bolezni. Med otroki, ki ostanejo necepljeni ali premalo cepljeni, jih približno 10,8 milijona ali dobra polovica živi v institucionalno in socialno šibkih državah.

Ker ošpice zaradi visoke prenosljivosti delujejo – tako avtorji poročila – kot »kanarček v rudniku«, saj hitro razkrijejo vrzeli v imunosti populacije, so vzeli za izhodišče pokritost s cepivom proti ošpicam. Lani se je pokritost s prvim odmerkom tega cepiva ustavila pri 83 odstotkih; to pomeni, da 22,2 milijona otrok ni prejelo cepiva, ki jim lahko reši življenje. Skupaj s tistimi, ki so le delno zaščiteni proti tej smrtonosni bolezni, je ogroženih skoraj 35 milijonov otrok. Pokritost, s katero je mogoče preprečiti izbruh ošpic, zmanjšati smrtnost oziroma jih izkoreniniti, je sicer 95-odstotna.

V zadnjih petih letih so ošpice izbruhnile v 103 državah, v katerih živi približno tri četrtine dojenčkov na svetu. Glavni razlog je bila precepljenost pod 80 odstotki. Nasprotno pa v 91 državah z visoko precepljenostjo izbruhov ošpic niso zaznali. V SZO so ob tem poudarili, da je »to problem, ki ga je mogoče rešiti«, saj je cepivo poceni in tudi v najtežje dostopne kraje ga je mogoče dostaviti.

Različna dostopnost cepiv

Tako imenovani nadomestni kazalnik za dostop do storitev imunizacije, to je prvi odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP1), je znašal od 41 odstotkov v Demokratični ljudski republiki Koreji do 99 odstotkov v 49 državah po svetu. V 27 od teh je bila pokritost z DTP1 pod 80 odstotki. Največ teh držav je bilo v Latinski Ameriki in na Karibih, v zahodni in srednji Afriki ter na Bližnjem vzhodu in severni Afriki.

Globalno prihaja več kot polovica otrok brez odmerkov iz zgolj sedmih držav: Nigerije, Indije, Etiopije, Demokratične republike Kongo, Sudana, Indonezije in Jemna.

Lani je 107 držav (55 odstotkov) doseglo najmanj 90-odstotno pokritost DTP3. Leta 2019 je ta cilj izpolnilo 125 držav. Lani sta imeli Evropa in srednja Azija najvišjo, 95-odstotno pokritost z DTP3, zahodna in srednja Afrika pa najnižjo, le 69-odstotno. Evropa ter srednja in južna Azija so edine dosegle najmanj 90-odstotno pokritost.

V Sloveniji letos potrdili enajst primerov ošpic

Tri odmerke cepiva proti DTP, ki so globalni kazalnik precepljenosti, je lani prejelo le 108 milijonov ali 84 odstotkov otrok. Število otrok, ki niso prejeli niti enega odmerka tega cepiva, je lani preseglo 14 milijonov. Več kot polovica otrok, ki niso bili cepljeni, živi v 31 državah, na območjih konfliktov, v nestabilnih in ranljivih okoljih brez zadostne prehrane in ustreznih zdravstvenih storitev. Bolezni in smrti bi bilo v teh primerih mogoče preprečiti ...

Sheme za večjo precepljenost

Po svetu se je delež mladostnic, ki so prejele najmanj en odmerek cepiva proti HPV, ki zagotavlja zaščito pred rakom materničnega vratu, z 20 leta 2022 povečal na lanskih 27 odstotkov. K večji pokritosti s cepivom je pripomogla tudi uporaba sheme cepljenja proti HPV z enim odmerkom.

Ena od boljših novic iz poročila je, da cepiva proti HPV, meningitisu, pnevmokoknim okužbam, otroški paralizi in rotavirusom vendarle širijo obseg zaščite, zlasti v 57 državah, ki jih podpira združenje za cepiva.