Brexit se spreminja v dramo vseh dram

Odločitev britanskega parlamenta, da še v drugo zavrne ločitveni sporazum o brexitu, vnaša novo veliko neznanko v proces izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, toda hkrati odraža pomisleke britanske javnosti, predvsem pa tistih, ki so na referendumu leta 2016 podprli brexit, glede sporazuma, ki ga je uspelo izpogajati vladi Therese May.

Poslanci več kot očitno niso vzeli resno opozorila britanske premierke, da se brexit v primeru nove zavrnitve ločitvenega sporazuma v parlamentu morda nikoli ne bo zgodil. Čeprav sta tako britanska vlada kot znaten del opozicije zavezana k uresničitvi izida referenduma iz leta 2016, premierkino opozorilo ni bilo povsem odveč. Nova, že druga zavrnitev ločitvenega sporazuma v manj kot dveh mesecih ustvarja razmere, v katerih začasna preložitev datuma brexita oziroma podaljšanje pogajanj postaja najverjetnejša možnost. Parlament se bo o njej izrekel že v četrtek, dan za tem, ko bo najverjetneje zavrnil možnost izstopa države iz EU brez dogovora.

Kaj se zgodi v primeru podaljšanja pogajanj, je vprašanje, na katero nihče nima jasnega odgovora. Med najverjetnejše razplete se uvršča predčasne volitve in nekakšno mehkejšo obliko brexita, morebiti z obstankom Združenega kraljestva v carinski uniji. Med realne možnosti je treba prišteti tudi izstop brez dogovora oziroma nov referendum, še posebno v primeru razpisa novih volitev in vzpona laburistov na oblast.

Pred nemogočimi odločitvami

Ravno ta nejasnost je tisto, na čemer je Theresa May poskušala zgraditi podporo novembra sklenjenemu ločitvenemu sporazumu, a bila na koncu neuspešna. Danes je poslance še enkrat opozorila na dilemo, ki jo utegne prinesti podaljšanje pogajanj. »EU bo želela vedeti, ali Združeno kraljestvo želi razveljaviti uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe ali želi nov referendum. To sta odločitvi, s katerima se mora parlament zdaj soočiti,« je poudarila premierka.



Kritiki sporazuma med evroskeptičnimi poslanci so očitno pripravljeni sprejeti tveganje, ki ga prinaša zelo verjetno podaljšanje pogajanj. Ne vidijo namreč razloga, zakaj bi po tako dolgem vztrajanju pri svojih zahtevah po odstranitvi oziroma časovni omejitvi spornega irskega varovala zdaj morali privoliti v sporazum, ki je po njihovem prepričanju še vedno inferioren.
Pravno zavezujoča dopolnila in pojasnila spornih delov sporazuma, ki jih je vladi uspelo doseči v zadnjih dneh, jih niso prepričala, tako kot tudi niso prepričala velike večine pravnih strokovnjakov.

Fragmentacija in polariziranost

Tudi v širši javnosti je izkupiček skoraj dveh let mučnih pogajanj, ki so se začela z britansko uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe, precej nepriljubljen. »Podpora ločitvenemu sporazumu v javnosti je odvisna od tega, kako postavite vprašanje,« je položaj v pogovoru za Delo pojasnil profesor John Curtice, vodilni britanski strokovnjak na področju raziskovanja javnega mnenja, »a načeloma mu nasprotujeta dve tretjini vprašanih, ne nujno iz istih razlogov.«

Po profesorjevem mnenju je ena največjih težav premierke, da sporazumu ne nasprotujejo zgolj tisti, ki nasprotujejo brexitu, temveč tudi tisti, ki so ga na referendumu podprli. Izstop brez dogovora je za mnoge od njih še vedno boljša možnost kot pa izstop s (slabim) dogovorom. Zanimivo je, da je to nekoč vztrajno ponavljala tudi Theresa May.

»Spodnji dom britanskega parlamenta popolnoma odraža javno mnenje,« je prepričan sogovornik. »To ni le fragmentirano, ampak tudi polarizirano, tako kot britanski parlament.« Tako tisti poslanci, ki mislijo, da sporazum prinaša pretrd brexit, kot tisti, ki mislijo, da prinaša premehkega, so lahko prepričani, da govorijo v imenu britanskih volivcev. Razmerja niso nič bolj jasna, ko gre za vprašanje alternativ premierkinemu dogovoru, je pojasnil Curtice. »Dve najbolj popularni možnosti sta brexit brez dogovora in nov referendum, na katerem bi razveljavili izid prejšnjega.« Toda za nobeno od njiju ni jasne večine.