Bosni ne pomagata ne palica ne korenček

Voditelji BiH se ne morejo pohvaliti niti z najmanjšim napredkom. Nemško-britanska­ pobuda je bolj ali manj propadla, država pa tik pred volitvami­ nima niti volilnega zakona. Visoki predstavnik BiH je obtožil politike v ZN, da še vedno grozijo z vojno.

Bosni očitno ne pomagata ne palica ne korenček. To je, kot kaže, ugotovila tudi kanclerka Angela Merkel, ki predsedniški trojki v Berlinu, Bakirju Izetbegoviću, Mladenu Ivaniću in Draganu Čoviću, ni delila lekcij, temveč je zgolj poudarila nujnost sprememb volilne zakonadaje. Osrednja volilna komisija v državi je razpisala splošne volitve v BiH za 7. oktober, parlament pa še ni spremenil delov veljavnega volilnega zakona, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo že leta 2016, ker je ocenilo, da način posrednih volitev poslancev zgornjega doma parlamenta Federacije BiH (FBiH) ni skladen z ustavo.
 

Kamen spotike tretja entiteta

Kanclerka je poudarila, da si nihče ne želi blokade bosansko-hercegovskih institucij, predsedniško trojko pa je spomnila na dane obljube, ki še niso izpolnjene. Ko je bila pred letom v Sarajevu, je pozvala oblast, naj se bolj posveti ključnim vprašanjem, kot so evropske integracije, gospodarski razvoj države in vladavina prava. Angela Merkel se je o teh temah pogovarjala z voditelji BiH že pred desetletjem, a se ni skoraj nič spremenilo. Bosansko-hercegovski voditelji so pokazali izjemno odpornost proti spremembam. Kanclerka jim je sporočila, da Berlin še ni dvignil rok od BiH in da druge države v regiji kažejo, da je s politično voljo možen napredek na evropski poti.

Čeprav pri zapletih z volilnim zakonom Zagreb ne igra konstruktivne vloge, so za večino problemov BiH krive domače politične elite. Najlažje se je sklicevati na daytonski mirovni sporazum, ki je zakoličil neživljenjski politični sistem. Znotraj tega je mogoče rešiti številne probleme, če bi za to obstajala zadostna politična volja. Predsedniška trojica v Berlinu ni našla rešitve za zaplete z volilnim zakonom, ker sta Izetbegović in Čović ostala vsak na svoji strani reke. Kljub temu bi lahko pritisk največje in najvplivnejše države v EU prispeval k temu, da bi se reševanje problema premaknilo z mrtve točke.



Največji boj poteka med hrvaškimi in bošnjaškimi politiki, ker hrvaški politiki poskušajo rešiti vprašanje statusa Hrvatov, Bošnjaki pa tega ne bi dopustili. Po sedanjih določbah volilnega zakona v vsakem kantonu izbirajo po najmanj enega kandidata iz vseh konstitutivnih narodov, ne glede na njihovo zastopanost v tem kantonu. Po oceni hrvaških politikov določba omogoča drugim konstitutivnim narodom izbiranje hrvaških predstavnikov v domu narodov parlamenta FBiH, kar ni skladno z ustavo.

Za neskladje je zaslužen urad visokega predstavnika (OHR), ki je volilnemu zakonu dodal stavek, da imajo vsi konstitutivni narodi pravico do enega delegata v vseh kantonih. Ustavno sodišče temu nasprotuje, kar posega v koncept FBiH in postavlja vprašanje, ali gre za federacijo kantonov ali federacijo narodov, ki živijo v FBiH. V HDZ BiH so poudarili, da bo odločitev ustavnega sodišča preprečila diskriminacijo Hrvatov v FBiH in jim povrnila pravico do izbire svojih predstavnikov na oblasti.
 

Politiki grozijo z novo vojno

Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko je v Združenih narodih obtožil voditelje države in entitet, da delujejo proti suverenosti BiH. Politiki še vedno grozijo z vojno, s spodkopavanjem državnih institucij pa preprečujejo evrointegracije BiH. Po Inzkovih navedbah so predsednik Republike Srbske (RS) Milorad Dodik, Čović in Izetbegović v minulem obdobju dajali izjave, usmerjene proti suverenosti in ozemeljski celovitosti BiH, medtem ko je delegat v domu narodov v skupščini BiH Mario Karamatić grozil z razpadom države, če parlament ne bo sprejel sprememb volilnega zakona.

Inzko je omenil tudi prvaka Zveze za boljšo prihodnost BiH (SBB BiH) Fahrudina Radončića, ki je grozil z vojno, če bo v državi oblikovana tretja entiteta. Svoj lonček je pristavil tudi Izetbegović, ki je poudaril, da v FBiH ne proizvajajo orožja le za izvoz, temveč tudi kot odgovor na morebiten vojni scenarij. Podobne izjave je bilo mogoče slišati tudi iz ust premiera FBiH Fadila Novalića.

V zvezi z izvajanjem mirovnega sporazuma je Inzko opozoril, da se je trend spodkopavanja državnih institucij, značilen za RS, prenesel tudi v FBiH. To negativno vpliva na delovanje države in federalnih organov ter preprečuje integracijo države v evroatlantske povezave. Sklenil je, da kljub spodkopavanju mirovnega sporazuma in vladavine prava ravna skladno s politiko sveta za implementacijo miru v BiH in se izogiba uporabi izvršilnih ­pristojnosti.