Bolsonarov vzpon trenutek resnice za Brazilijo

Po prepričljivi zmagi kandidata skrajne desnice in vodje Socialnoliberalne stranke (PSL) Jairja Bolsonara – v drugem krogu predsedniških volitev je zbral 55 odstotkov glasov – se pospešeno ugiba o (ne)demokratični prihodnosti Brazilije. Z njegovo izvolitvijo se je namreč okrepil strah tistih, ki menijo, da bo država stopila na avtoritarna pota.
 

Izvolitev Bolsonara ni bila presenečenje

Javnomnenjske analize so pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev v Braziliji zelo dobro napovedale izid. Bolsonarova izvolitev ni presenečenje, kot sta bila, denimo, brexit in izvolitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Profesor in koordinator magistrskega programa Latinskoameriške študije na Univerzi Aalburg Óscar García Agustin se je strinjal, da volivci tokrat niso prikrivali, koga bodo volili, in poudaril, da je razdeljenost brazilske politike še očitnejša po izpadu drugih predsedniških kandidatov. »Največja težava teh volitev je bilo umanjkanje alternative. Volivci so imeli na izbiro etablirano Delavsko stranko (PT) in Bolsonara. Desnosredinska vlada dosedanjega predsednika Michela Temerja nikoli ni bila realna možnost.«


 

Glas za Bolsonara je glas za spremembe

Medtem ko so nekateri volivci glasovali za kandidata stranke PT Fernanda Haddada samo zato, ker nasprotujejo Bolsonaru, so drugi za Bolsonara, da bi preprečili ponovno vladavino stranke PT. Bolsonarovi podporniki si želijo sprememb v državi. »'Koalicija družbenih razredov', ki je izvolila Bolsonara, ga vidi kot rešitelja, pri čemer je prav tako pomembno njegovo zagovarjanje verskih vrednot,« je za Delo pojasnil profesor García Agustin. Zanimivo je, da se je Bolsonaro v govoru po koncu volitev zavezal k spoštovanju ustave in tako odgovoril vsem, ki dvomijo o demokratičnosti njegove vladavine.
 

Varnost kot prioriteta nove vlade, neenakost v ozadju

Bolsonarova predvolilna kampanja se je osredotočala na vprašanje varnosti. Na odobravanje podpornikov je, denimo, naletel z napovedjo razrahljanja zakonodaje o nošenju orožja, kar naj bi Brazilcem omogočilo učinkovito obrambo pred kriminalci. Novoizvoljeni predsednik si želi reševati varnostni problem v državi tudi s strožjimi kaznimi. S sekuritizacijo politike nasploh se odmika od socialnih vprašanj, je opozoril sogovornik. Bolsonaro nima agende za zmanjševanje neenakosti v državi, prav tako je podnebni skeptik. »Sčasoma se bo videlo, kako bo manevriral v sistemu demokratičnega nadzora.« 513-članski spodnji dom brazilskega parlamenta je močno razdeljen, med 30 strankami je najbolj zastopana PT (z 11 odstotki poslancev), sledi Bolsonarova PSL z 10 odstotki.


 

Konservatizem v Latinski Ameriki se krepi

Desnosredinske stranke se bodo morale odločiti, ali se bodo pridružile Bolsonaru, je poudaril sogovornik, veliko dela čaka tudi stranko PT. »Poiskati bodo morali svojo identiteto, kajti poudarjanje, da imajo najboljše socialne politike, očitno ni dovolj.« Bolsonarova zmaga pomeni tudi spremembe v regiji. »Mandata Mauricia Macrija v Argentini in Temerja v Braziliji sta zadala usodni udarec obdobju progresivnih vlad v Latinski Ameriki. Če bo v Argentini po volitvah prihodnje leto ostala na oblasti desnica, pričakujem nadaljnje sodelovanje med državama,« je povedal García Agustin. Sklepati je tudi, da se bo Bolsonaro ujel z ameriškim predsednikom Trumpom – ne nazadnje ubirata podobne taktike, čeprav prihajata iz različnih okolij. Sta politika, ki radikalizirata in polarizirata ter s katerima se etablirane stranke ne znajo soočiti.